Jabolko ne pade daleč od drevesa. Nekaj ostane v genih, tudi nogomet. Slovenija ni izjema, nogometu so se zapisale cele družine. Še več, tudi po več rodov je brcalo.
Dinastija Elsner je že ena takih. Začel jo je dr. Branko Elsner, pomemben slovenski nogometni strokovnjak in trener. Njegov sin Marko Elsner je bil vrhunski branilec, reprezentant Jugoslavije in Slovenije ter legenda Olimpije. Tudi Markova sinova Luka in Rok sta postala profesionalna nogometaša, Luka je po igralski karieri postal še uspešen trener. Nogomet v treh rodovih premorejo tudi na severovzhodu. Dinastijo Cipot je začel Emil Cipot, nekdanji obrambni igralec Mure in Nafte. Njegov sin Fabijan Cipot je bil slovenski reprezentant. Tretjo generacijo predstavljata Fabijanova sinova Kai in Tio, ki sta prve korake naredila pri Muri.
Tudi Matjaž Kek ml. se je zapisal nogometu, zdaj deluje kot trener. Foto: Črt Piksi
Zanimiv primer je tudi družina Kek. Matjaž Kek, igral je tudi za NK Maribor, Slovenijo je popeljal na SP 2010 in EP 2024, je sin že pokojnega Franca Keka, nekdanjega nogometaša Železničarja in Maribora. Franc Kek je za vijolice med letoma 1961 in 1964 zbral 51 nastopov. Nogometno tradicijo nadaljuje tudi Matjaž Kek ml., ki je bil pred vstopom v trenerske vode aktiven nogometaš, med drugim pri Mariboru, Muri in Veržeju, pozneje pa se je uveljavil kot trener oziroma član strokovnih štabov. Nogometna tradicija je doma tudi v družini Čeh. Aleš Čeh je bil dolgoletni kapetan Katančeve čete, nogometu pa je bil zapisan že njegov oče Anton Čeh - Tona, nekdanji nogometaš Maribora in Olimpije, ki je v 60. letih veljal za eno izmed vidnejših imen slovenskega nogometa. Posebno odmeven je bil njegov prestop iz Maribora v Olimpijo, saj je bil eden prvih nogometašev, ki so se podali na to pot. Nogometno družinsko zgodbo so nadaljevali njegov sin Aleš ter vnuka Tim in Mark.
Tian Nai Koren je pred dnevi debitiral za člane, ki jih vodi selektor Boštjan Cesar. Foto: Leon Vidic
Trije v enem klubu
Tudi pri ostalih nekdanjih reprezentantih je bil otrokom nogomet tako rekoč v zibel položen. Rasli so v okolju, kjer je imel nogomet glavno besedo. Zlatko Zahović, najboljši strelec slovenske reprezentance ter nekdanji uspešni športni direktor NK Maribor, je ljubezen do nogometa prenesel na sina Luko, ki je danes član romunskega Cluja, za slovensko člansko reprezentanco je zbral 15 tekem. Z Zahovičem je za Slovenijo v zlatih Katančevih letih igral tudi Marinko Galič, v Avstriji za klub SV Wildon igra njegov 20-letni sin Marin Galić Bosnić. Generacije pomnijo gol Milenka Ačimovića, ki je streljaj od svojega doma na Apihovi ulici za Bežigradom zabil za zmago v dodatnih kvalifikacijah za euro 2000. Po njegovih stopinjah gre sin Mateo, tudi mladinski reprezentant, ki je prvo profesionalno pogodbo z Olimpijo podpisal leta 2023. Mladen Rudonja je dosegel znameniti gol proti Romuniji v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2002, Slovenija pa se je s skupnim izidom 3: 2 prvič uvrstila na svetovno prvenstvo. Rudonja je ponosen oče treh sinov, ki so julija 2023 podpisali za NK Jadran Dekani, dres primorskega kluba so družno oblekli Roy, Rob in Rai Rudonja. Če je imel Rudonja tri v enem klubu, pa je imel Senad Tiganj, nekdanji slovenski reprezentant, v istem klubu dva: Erwina in Dennyja, lani poleti sta se vrnila in oblekla dres domačih Jesenic. Nekdanji slovenski reprezentant Matej Rožič Mavrič ima v nogometu sinova Taja in Žana Rožiča Šuligoja. Starejši Taj je že kot 16-letnik debitiral za člansko ekipo Gorice in podpisal prvo profesionalno pogodbo, pozneje ga je pot vodila tudi v Maribor in Muro. Mlajši Žan nastopa v kadetskih selekcijah Gorice.
Rudonja je imel tri sinove v enem klubu, Tiganj dva.
V dresu Slovenije je ob prelomu stoletja blestel bočni igralec Amir Karić, danes na zelenici navdušujeta Sven, ki igra v Rusiji za Pari Nižni Novgorod, njegova sestra Tija Šoštarič Karič je z ŽNK Mura Nona osvojila dvojno domačo krono v Sloveniji, prej se je preizkusila v Avstriji. Podobna je tudi zgodba pri Križanovih. Aleš Križan, nekdanji slovenski reprezentant in dolgoletni nogometaš Maribora, danes deluje kot bioenergetik, je navdušenje za nogomet prenesel na svoja otroka. Sin Mitja je igral za Bravo, nato se je preizkusil še v tujini, med drugim v ruski drugi ligi. Hči Tjaša je igrala za Ptuj, zdaj kariero nadaljuje v Avstriji, kjer nastopa v četrti ligi.
Svit Sešlar je igralec, okoli katerega se vrti igra v šampionskem Celju. Foto: Blaž Samec
Prehitel tudi Šeška
Tian Nai Koren je 16-letni član belgijskega kluba Club NXT/Club Brugge U23 in eden od dveh sinov Roberta Korena, nekdanjega kapetana slovenske reprezentance. Minuli teden, 4. junija, je Tian Nai (navdušil je tudi v finalu mladinske lige prvakov) z nastopom postal najmlajši debitant (star je bil 16 let in 308 dni) v zgodovini slovenske nogometne reprezentance, s čimer je prehitel rekord Benjamina Šeška. Robert Koren ima še sina Nala Lana (letnik 2006), ki igra za Aluminij. Nase sta v minulih mesecih opozorila še dva mlada igralca: Lukas Čeh (letnik 2007) je v tej sezoni navduševal v dresu Aluminija, nogometne gene je podedoval po očetu Nastji Čehu (46 tekem in šest golov za Slovenijo) in dedu Dušanu. Celjani snubijo mladega Čeha, imeli pa bi tudi Stefana Radosavljevića (letnik 2006, član Triglava), čigar oče Aleksandar je za Slovenijo zbral 39 tekem in en gol, za reprezentanco je igral tudi na svetovnem prvenstvu 2010. Motor Celja, tudi letos so postali državni prvaki, je Svit Sešlar (letnik 2002), sin nekdanjega slovenskega reprezentanta Simona Sešlarja, ta je nekdanji vezist, igral je tudi za Celje, Maribor, Lierse in AEL Limassol, za Slovenijo pa zbral 19 nastopov. V nogometu se je našel tudi Stijan Gobec, sin Sebastjana Gobca. Stijan je avgusta 2024 kot 15-letni podpisal pogodbo s Celjani, kjer je njegov oče pustil globok pečat, v Celju je Sebastjan ostal tudi po koncu kariere: najprej kot športni direktor Celja, pozneje v vlogi tehničnega direktorja.
Vratarska družinska tradicija
Med mladimi vratarji nase opozarja Etien Botonjić, sin nekdanjega slovenskega reprezentanta Damirja Botonjića. Maja lani je debitiral v 2. SNL in pokazal, da nadaljuje družinsko vratarsko tradicijo. Njegov oče Damir je igral tudi v Turčiji in oblekel dres slovenske reprezentance, vratar je bil tudi Etienov stric, pokojni Nedžad Botonjić. Tim Ružnić, komaj 15-letni član Kopra in sin nekdanjega nogometaša, tudi reprezentanta, danes nogometnega agenta Amirja Ružnića, je pred dnevi postal član Red Bull Salzburga.
Zlatko Zahović je direktoroval v Mariboru, kjer je igral njegov sin Luka. Foto: Mavric Pivk
Mladen Dabanović, nekdanji slovenski reprezentančni vratar in udeleženec eura 2000 ter svetovnega prvenstva 2002, ima sina Jako Dabanovića. Tudi Jaka je bil vratar, a je moral zaradi poškodbe predčasno končati igralsko kariero, nogomet je sicer začel Jakov ded Miodrag. Vratarsko družinsko tradicijo nadaljuje Tanej Handanović, danes član NK Maribor in mladinski reprezentant Slovenije. Njegov oče Jasmin Handanović je zbral osem nastopov za Slovenijo, danes deluje kot trener vratarjev. Ko smo pri nekdanjih vratarjih, ne smemo pozabiti Janeza Strajnarja, ki je vrsto let uspešno branil v Sloveniji, kar 294 tekem je zbral za Primorje. Nogometu sta se zapisala oba njegova sinova Aljaž in Mark. Primož Gliha, nekdanji slovenski reprezentant in pozneje selektor mlade slovenske reprezentance, ima sina Erika, ki je prav tako postal profesionalni nogometaš, preizkusil se je v več slovenskih klubih, igral je tudi v Italiji in Ukrajini. Darko Milanič, ki danes deluje kot trener, je bil kapetan Slovenije na euru 2000, prvem velikem tekmovanju slovenske reprezentance. V tej je zbral 42 nastopov, prej pa še 5 nastopov za Jugoslavijo. V nogometne loge je zaneslo tudi njegovega sina Maria, ki deluje kot videoanalitik.
Ne smemo pozabiti na Braneta Oblaka in sina Robija, Vojislava in Marka Simeunovića, Borisa in Petra Binkovskega. Po Bojanu Prašnikarju, bil je izvrsten napadalec in kasneje trener, sta se nogometu zapisala tudi hči Lara in sin Luka.
