Ob vili še zlati potni list

Mnoge države so imele, in nekatere še vedno imajo, za enega od učinkovitejših mehanizmov za privabljanje bogatih investitorjev podeljevanje tako imenovanih zlatih potnih listov in zlatih vizumov. Gre za to, da lahko premožni ljudje z naložbami v posamezni državi – lahko gre za naložbe v gospodarstvo, državne finančne sklade, infrastrukturo ali zgolj v nepremičnine – dobijo 'državljanstvo prek naložbe' ali samo 'prebivališče prek naložbe' – v svetu je tovrstno početje znano pod imenom citizenship by investment (CBI).

Letos spomladi je v medijih odmevala novica, da bo tretja najmanjša država na svetu, pacifiška otoška država Nauru, za slabih sto tisočakov začela prodajati zlate potne liste. Dostopni bodo premožnejšim, s potnim listom Nauruja je mogoče brez vizuma potovati v kar 89 držav sveta. Bolj žalosten je razlog, da so se v tej otoški državici, ki je velika zgolj 21 kvadratnih kilometrov in je tisočkrat manjša od Slovenije, odločili za to potezo. Zaradi segrevanja planeta se namreč otok spoprijema z eksistenčno grožnjo – naraščanjem morske gladine, erozijo obalnega predela, ki je edini primeren za naseljevanje, zato se bo moralo približno 90 odstotkov prebivalcev v bližnji prihodnosti preseliti.

Potni listi Malte so bili do pred kratkim na prodaj v zameno za naložbe. Foto: Darrin Zammit Lupi/Reuters

Z zlatimi potnimi listi, ki bodo stali nekaj manj kot 100.000 evrov, želijo oblasti zbrati denar, s katerim se bodo borili proti podnebnim spremembam. Vlada Nauruja je prepričana, da bo s prodajo potnih listov zaslužila dovolj denarja, da bo lahko 12.500 prebivalcev preselila v višje ležeče predele otoka in jih zavarovala pred najhujšim – da bi morali zaradi podnebja za vedno zapustiti svoje domove.

Naval Američanov

To je sicer primer podeljevanja zlatega potnega lista iz »nuje«, druge države poskušajo na ta način k sebi privabiti denar za naložbe. Letos je zelo popularno, zlasti med državljani ZDA, pa tudi Ukrajinci, Turki, Nigerijci in Kitajci, kupovanje nepremičnin v državicah Vzhodnih Karibov. Če imate kakšnih 200.000 evrov, za katere ne veste, kam bi jih dali, lahko kupite nepremičnino, vilo na Antigvi in Barbudi, Barbadosu, Dominiki, Grenadi, Monseratu, otočju Turks in Caicos, St. Kitts in Nevisu ali St. Lucii. Ob nakupu nepremičnine poleg lastniških listin avtomatično dobite še potni list, ki vam omogoča potovanje brez vizuma v več kot 150 držav. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da omenjene države ne poznajo davkov na kapitalske dobičke, dedovanje, v nekaterih primerih tudi na dohodke, ali pa je tovrstna obdavčitev komajda omembe vredna. Poleg tega vse te države dovoljujejo svojim novim državljanom, da obdržijo svoja dosedanja državljanstva.

Ozemlje Nauruja ogrožajo podnebne spremembe. FOTO: TORSTEN BLACKWOOD/AFP

Kot je pred dnevi za britanski BBC izjavila Nadia Dyson, lastnica nepremičninske agencije Luxury Locations na Antigvi, v zadnjem času »več kot 70 odstotkov kupcev poleg nepremičnine zahteva še državljanstvo. Čeprav se s svojimi kupci ne pogovarjamo o politiki, pa je večina kupcev, ki zahtevajo še potni list, Američanov. Mnogi nam sami povedo, da so se za ta korak odločili zaradi negotovih političnih razmer v ZDA po prihodu Donalda Trumpa na oblast.« Samo v letošnjih prvih treh mesecih se je zanimanje za programe CBI oziroma zlate potne listine v vzhodnokaribskih državicah povečalo za 12 odstotkov. Po nekaterih podatkih predstavlja »prodaja zlatih potnih listov« v povezavi z nepremičninami med od 10 do 30 odstotkov bruto domačega proizvoda (GDP) posamezne otoške državice.

Grožnje

Seveda tovrstno početje ni najbolj všeč velikim državam. Evropska unija je karibskim državam že zagrozila, da bo znova proučila brezvizumsko politiko vstopa, ki velja v evropskem schengenskem območju za večino karibskih držav. V Bruslju pravijo, da lahko zaradi podeljevanja državljanstva brez ustreznih varnostnih preverjanj tam zatočišče najdejo tudi ljudje, ki jih išče roka pravice. Tudi v ZDA so nejevoljni in zahtevajo od karibskih držav, da omogočijo davčne in varnostne preglede dokumentacije, ki so jo vložili njihovi državljani ob nakupih nepremičnin in pridobivanju zlatih potnih listov.

Z nakupom nepremičnine v mestecu St. John na Antigvi dobite še potni list. Foto: Getty Images

Sheme za »državljanstvo prek naložb« naj bi bile mehanizem mnogih držav za privabljanje tujega kapitala, a so navadno namenjene predvsem utaji davkov ter begu pred roko pravice. Sheme za potencialne kupce zlatega potnega lista ali vizuma so namreč privlačne, ker se lahko z registracijo podjetja v državi z nižjo davčno stopnjo izognejo višjim davkom ali pa ob odkriti utaji davkov v matični državi pobegnejo pred tamkajšnjo roko pravice. Potencialno tvegane so po mnenju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) tiste sheme, ki omogočajo dostop do nizke stopnje obdavčitve osebnega dohodka iz tujih finančnih sredstev in ne zahtevajo, da posameznik v državi preživi dlje časa. Gre za tako imenovane davčne oaze, in teh ni malo po svetu. Tudi v Evropski uniji, kjer zaradi neenotnega davčnega sistema obstajajo države z različno velikimi oziroma nizkimi obdavčitvami, od letos naprej pa države EU, po sklepu Evropskega parlamenta iz leta 2022, naj ne bi več ponujale zlatih potnih listov v zameno za naložbe.

Veliki zaslužki

Države članice EU so sicer prek takšnih shem v zadnjih petnajstih letih pridobile več kot 30 milijard evrov sredstev. Ta denar je »prispevalo« približno 6000 novih evropskih državljanov in 130.000 novih prebivalcev. Države EU z možnostjo pridobitve zlatega potnega lista so bile še pred šestimi leti Avstrija, Bolgarija, Ciper in Malta, članice, kjer je bilo za plačilo možno dobiti pravico do prebivanja oziroma zlati vizum, pa so Francija, Grčija, Irska, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija pa tudi Velika Britanija. Kot zadnje so do nedavnega zlate potne liste v EU podeljevali Ciper, Malta in Bolgarija.

Umorjena malteška novinarka Daphne Caruana Galizia je zasledovala kriminalno ozadje in sprego med oblastniki in podjetniki, ki so omogočali 'prodajo' zlatih potnih listov oziroma zlatih vizumov na Malti. FOTO: Darrin Zammit Lupi/Reuters

Težave s podeljevanjem zlatih potnih listov so v Evropi prišle v ospredje v času epidemije covida in z rusko invazijo na Ukrajino. Veliko Rusov in Ukrajincev je izkazalo interes, da prek naložb večjih količin denarja pridobi državljanstvo ene od evropskih držav, ki so tovrstne sheme spodbujale. Pojavilo se je več poročil, da mnogi niso izpolnjevali zahtevanih varnostnih pogojev in v Bruslju so takrat dejali, da so zlati potni listi rdeča preproga za vstop sumljivih ljudi v Evropsko unijo. Države od teh ljudi in njihovega denarja niso imele velike koristi, pogosto so te prakse imele velika koruptivna tveganja. S hudimi posledicami so se soočili mnogi, ki so preiskovali tovrstna početja. Med njimi je vsekakor najbolj razvpit primer umor malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, ki je zasledovala kriminalno ozadje in sprego med oblastniki in podjetniki, ki so omogočali 'prodajo' zlatih potnih listov oziroma zlatih vizumov na Malti.