Slovenija ni velika država, zato tudi razdalje med kraji niso velike. Lahko bi rekli, da je Slovenija kot nekakšna čudovita črna luknja, v kateri se razdalje drastično popačijo, pri nas pa so se popačile tudi zaradi toponimov.
Nekoč smo slišali približno takole: če želite najhitreje iz Greenwicha v Benetke, pridite v Maribor! Namesto 1552 kilometrov mučne vožnje, ki vam bo vzela kakšnih 15 ur in pol, prišteti pa je treba vsaj še nekaj nujnih postankov, vam lahko razdalja med Greenwichem in Benetkami v Mariboru uspe že v pičlih desetih minutah. Če greste z avtom, bo pot dolga le 3,7 kilometra, če greste peš, bo še manj – kilometer in pol.
Mariborskemu Lentu so včasih rekli Benetke. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristajalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se v 16. stoletju ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. In šele ko so reko zajezile hidrocentrale, je splavarstvo na Dravi dokončno zamrlo. Na tamkajšnje Benetke zato spominja le še tlorisni zidec na obrežju reke … Ter Bar Benetke. Pred desetimi meseci ga je odprl Žan Fekonja, ki smo ga spoznali v priljubljenem televizijskem šovu Poroka na prvi pogled.
Greenwich, lokalno Grinič, je del Mestne četrti Pobrežje: gre za urejeno stanovanjsko okolje s šolo, vrtcem, trgovino, zelenimi površinami. Ko ga je mariborska tekstilna tovarna začela graditi, je iz angleškega Greenwicha prispela ponudba za prijateljsko sodelovanje. Mariborčani so to z veseljem sprejeli, zaradi česar je leta 1960 tja prišel župan mesta Greenwich Harry Tatman in odkril tablo. Takrat je ta del mesta tudi uradno dobil ime Greenwich.
Območje Drtijskega jezera je zaradi belega kremenčevega peska in kristalno čiste vode dobilo vzdevek Havaji. Pozneje ga je industrija uničila. FOTO: Ljudska iniciativa Moravče
Svet v malem
Kmalu po drugi svetovni vojni so začeli graditi stanovanjske bloke tudi v Spodnji Idriji. V kolektivnem zanosu tistega časa so to počeli s tako vnemo, da so bile ene sanitarije v skupni uporabi vseh članov štirih enot (družin). Iz prerivanja, kdo bo šel prej na stranišče, pa so se razvile celo nepomirljive bitke, da se je naselja – ker je prav tedaj divjala korejska vojna – oprijelo ime Koreja. In tako je še danes. Po skrajno nizkih standardih zgrajena soseska se je še dolgo otepala z neprimerno cesto, kanalizacijo, leta 2012 so doživeli celo podganjo invazijo v vrtec in šolo. Spodnja Idrija pa ne meji samo na Korejo, pač pa tudi na Ciper. Tako se imenuje območje stavb poleg severnokorejskih in južnokorejskih blokov, ki je svoje ime prav tako dobilo na podlagi stanovanjskih konfliktov, ki so potekali sočasno z vojno na Cipru. En blok je bil vseeno precej neodvisen, saj stoji v Švici. Tako ime je dobil, ker so v njem v začetku prebivali skoraj samo učitelji, izobraženci. Pa še to: pod njihovo krajevno skupnostjo spada tudi zaselek Mandžurija.
V Sloveniji živijo tudi čisto pravi Dunajčani in Rimljani: prvi so v krški občini, drugi v črnomaljski.
Bilo jih je kot Kitajcev
Občino Idrijo s sosednjo Ajdovščino razmejuje Trnovski gozd. Na oni strani meje je naselje Otlica, ki ga sestavljata zaselka, enemu pravijo Sibirija, drugemu Kitajska. In če se prvi tako imenuje zato, ker leži v burji in mrazu izpostavljenem žledu, kamor s severovzhoda priteka hladen zrak ter je zato hladneje kot kje drugje, je zaselek Kitajska dobil ime zaradi dveh podobnosti s to daljno deželo. Če na Kitajski zid spominjajo tipični kamniti zidovi, ki tečejo po parcelnih mejah, je bila podobnost s Kitajsko tudi v prenaseljenosti, saj so bile v 19. stoletju na tem območju številne družine z deset, dvanajst ali celo šestnajst otroki nekaj čisto običajnega, zato je bilo prebivalcev na tem majhnem prostoru – kot Kitajcev!
Če boste kdaj v Beli krajini, obiščite še Rim. Foto: Milan Razor
Pravijo, da se od tam v jasnem vremenu vidi Benečijo s prostim očesom! Obstaja kraj, zahodno od Trebnjega, ki se imenuje Benečija. Ime je dobil po progovnih delavcih iz Lombardije, še iz časov Avstro-Ogrske, ki so pustili več kot očiten pečat v naših krajih, ne nazadnje so tudi delavska naselja, v katerih so živeli, poimenovali Majland oziroma Majlond, po nemški obliki za Milano. Danes tako poimenovane zaselke srečamo v Zidanem Mostu, Postojni ter Ljubljani. Tu nimamo samo Majlonda, to je med Dolgim mostom in Brezovico, pač pa tudi Kosovo polje. Današnja Pavšičeva ulica v Šiški je bila prej Kosovo polje, menda po kmetu, ki se je pisal Kos. Kjer je športni center Dolgi most, je prav tako Kosovo polje, po istem kmetu ali pa zgolj po dobro nam znani ptici. In tudi v Ljubljani imamo Sibirijo, to je tam, kjer je smetišče, imamo tudi London, med Rakovnikom in Rudnikom. Menda je treba izvor imena London iskati pri Šmarju - Sapu, kjer je tudi peskokop London.
Dolenjska Moskva
Polet od Londona do Moskve je dolg tri ure in pol. Od našega Londona do naše Moskve gremo lahko kar z avtom: vsega 50 minut bo trajalo. Na Dolenjskem že dolgo pravijo Mala Moskva kraju, od koder prihaja naš legendarni kolesar Sandi Papež. Gabrci so si ta naziv prislužili že med drugo svetovno vojno, in sicer z odločnim uporom, zaradi česar so jih večkrat bombardirali, med požigom leta 1942 je v enem samem dnevu zgorelo kar 50 hiš. Spomenik padlim vaščanom krasi obelisk z rdečimi simboli: srpom in kladivom ter zvezdo, torej prava Mala Moskva! Leta 2017 je Gabrje zato obiskal ruski veleposlanik in z domačini posadil lipo prijateljstva.
Podgurski Kitzbühel je najbrž edino urejeno smučišče na svetu, ki ima start pri vinogradu in pelje mimo zidanice. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Le pet kilometrov proč imajo v Malih Brusnicah že več kot 25 let smučišče, ki je daleč naokoli znano kot Podgurski Kitzbühel. Tudi v teh dneh je ponujal obilo snežnih užitkov.
A imamo tudi Mali Pariz: Ponikve, ki geografsko še ne spadajo v Dobrepolje, so kraj, ki je znan po pustnem karnevalu. Ker so nekoč na sredo vasi privlekli Eifflov stolp, se Ponikve v pustnem času odtlej tradicionalno preimenujejo v Mali Pariz.
Mali Pariz rečejo tudi Stari Vrhniki. Po eni različici zato, ker je bilo v vasi veliko parizarjev – vozov z velikimi kovanimi kolesi, po drugi pa, ker so se Starovrhničanke oblačile tako lepo kot kakšne Parižanke in po modi prekašale vse okoliške dame.
Onesnaženi Havaji
V Sloveniji živijo tudi čisto pravi Dunajčani in Rimljani: prvi so v občini Krško, drugi v črnomaljski. Legenda pravi, da je neki Belokranjec služil papežu kot vojak švicarske garde. In ko se je upokojil, si je dal postaviti hišo prav tam, kjer je danes Rim. Ime krškega Dunaja izhaja iz prazgodovinske trdnjave, gradišča Dunum, ki je stal na gori sv. Lovrenca nad Krškim. Dunaj in Rim obišče neprimerno manj gostov kot Jeruzalem. Pa ne mislimo na izraelskega, kjer živi milijon ljudi in kjer je že od nekdaj napeto, pač pa na našega, kjer komajda 50 duš uživa v sadovih enološke oaze v osrčju Ljutomersko-ormoških goric.
V Sloveniji imamo Dunaj pravzaprav pred nosom. FOTO: Marko Feist
Kdor ne želi na hrvaško obalo, ima pri nas vsaj dve možnosti: Šibenik, gre za manjše naselje v občini Šentjur, ali pa Morje v Občini Rače - Fram. No, verjetno bi se dalo prav lepo zapluti tudi v naselju Ladja v Občini Medvode.
In za konec: če bi Donald Trump vedel, da je v Sloveniji več Amerik, bi nemara pustil Grenlandce pri miru. Naselja, ki se imenujejo Amerika, so pri Zgornji Ščavnici, Ormožu, Velikem Širju in Zgornjih Žerjavcih. Najbrž bi močno zastrigel z ušesi, ko bi slišal, da je pri Moravčah jezero Havaji. Ne gre ravno za tropski raj, pač pa za manjši in umetno nastal bazen, ki je del tehnološkega sistema, zato kopanje v njem ni dovoljeno. Povsem druga pesem je ribnik Florida, ki leži med polji in je znan kot priljubljena ribiška točka pod okriljem RD Bistrica Domžale. Baje je bogat s krapi in ščukami, obiskovalci pa ga opisujejo kot izjemno prijeten kotiček za oddih.
