Odprtokodne rešitve za vse

Včasih se je zdelo, kot da je programski paket Microsoft office (če omenimo le word, excel in powerpoint) edina izbira, in za številna podjetja še vedno je, čeprav imata Apple in Google svoje pakete konkurenčnih izdelkov. Microsoftov položaj v samih temeljih informacijske infrastrukture – ne le za podjetja, ampak tudi za vlade – je v zadnjem času pod drobnogledom, prav tako tudi odvisnost Evrope od velikih tehnoloških podjetij na splošno.

Vodstvo Microsofta je zanikalo obtožbe, da je lani grozilo z ukinitvijo e-poštnih storitev Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), potem ko so ZDA proti njemu uvedle sankcije zaradi izdaje nalogov za aretacijo izraelskega premirja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Gallanta zaradi obtožb o vojnih zločinih v Gazi. Elektronska pošta tožilca Karima Khana je bila ukinjena, vendar je Microsoft zanikal neposredno odgovornost. Novembra lani je bil sodnik ICC Nicolas Guillou čez noč odklopljen tudi od številnih drugih digitalnih storitev pod nadzorom ZDA, kot so paypal, expedia in airbnb, lani pa je bila Microsoftova platforma v oblaku azure vpletena tudi v izraelski vojaški program množičnega nadzora Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu.

Glede na takšen razvoj dogodkov so številne evropske vlade zaskrbljene zaradi odvisnosti od ameriške tehnologije in iščejo alternative. Mnoge, vključno z avstrijsko vojsko in lokalnimi oblastmi v Nemčiji in Franciji, prehajajo na pisarniški paket libreoffice (uporabljamo ga tudi v naši medijski hiši), ki ga je razvila berlinska neprofitna organizacija The Document Foundation (TDF). V bistvu gre za brezplačno odprtokodno različico worda in vseh orodij, ki jih poznamo iz officea, ima pa že 200 milijonov aktivnih uporabnikov.

Družbeni mediji

Tukaj so stvari malce bolj zapletene. Pa ne zato, ker ne bi bilo popolnoma dobrih alternativ velikim platformam, kot so Facebook, Instagram, TikTok in X, ampak zato, ker za platforme družbenih medijev za uspešno delovanje potrebujejo kritično maso. Kljub dolgemu spisku težav, dezinformacij in strašljivih orodij za ustvarjanje ponarejene pornografije ameriški velikani še naprej prevladujejo.

Ampak le zato, ker jim to dovolimo. Odhajanje uporabnikov z omrežja X Elona Muska je koristilo manjšim, neodvisnim alternativam, kot sta ameriška platforma bluesky in nemški mastodon, katerih viri se ponašajo s precej manj sovraštva, dezinformacij, vsebin, ki jih ustvarjajo boti, in »stvaritev« umetne inteligence, njihovo število sledilcev pa je že kar solidno: približno 1,5 milijona oziroma 800.000 aktivnih uporabnikov mesečno. Še vedno pa krepko zaostajata za Facebookom s tremi milijardami in Instagramom z dvema milijardama uporabnikov.

Obetaven novi kandidat je W, stoodstotno evropska platforma, ki pa kljub trditvam teoretikov zarote nima nobene zveze z EU (kot institucijo) in je ne bodo financirali evropski davkoplačevalci ter ne bo orodje Evropske unije za cenzuro. »Menimo, da nujno potrebujemo novo platformo družbenih medijev, zgrajeno, upravljano in gostujočo v Evropi. S človeškim preverjanjem, svobodo govora in zasebnostjo podatkov v njenem jedru,« je na poslovnem omrežju linkedin (v lasti Microsofta) zapisala izvršna direktorica W Anna Zeiter. Platforma je začela delovati marca letos.

Umetna inteligenca

Področje umetne inteligence še bolj kot druge tehnološke sektorje obvladujejo bogate ameriške blagovne znamke, kot so OpenAI, Anthropic, Google, Meta in Microsoft. Glede na pretirane stroške čipov, podatkovnih centrov in drugih bistvenih stvari se le malo drugih lahko kosa z njimi (razen Kitajske). Toda ko se trg klepetov z umetno inteligenco umirja, so razlike med tekmeci v zmogljivosti vse manjše.

Če obstaja evropski kandidat v tej tekmi, bi to moral biti francoski Mistral, ki so ga leta 2023 ustanovili izgnanci iz podjetij Google DeepMind in Meta. Njegov klepetalni robot, imenovan vibe (prej le chat), se po ocenah uporabnikov približuje tekmecem, kot sta chatgpt (OpenAI) in claude (Anthropic). Zmore vse od kodiranja do načrtovanja počitnic, odgovore pa naj bi ustvarjal hitreje od konkurence – do 1000 besed na sekundo. Tekoče govori francosko, angleško in druge jezike, poleg tega pa Mistral ponuja tudi odprtokodno različico, kar pomeni, da ga lahko vsakdo brezplačno prenese in spremeni.

Podjetje je transparentno glede nastavitev zaupnosti in zasebnosti, za točnost se opira na arhive tiskovne agencije AFP in ima lastne podatkovne centre v Franciji, več pa jih je v gradnji na Švedskem. Med njegovimi vlagatelji sta Microsoft in Nvidia, zato ni povsem brez velikih tehnologij, vendar se Mistral vidi kot »velik korak k tehnološki neodvisnosti Evrope«.