V hlevih, kjer nastaja mleko za italijanski verjetno najbolj znani sir, se ventilatorji nenehno vrtijo že dva meseca. Temperature na severu Italije so se dvignile do 40 stopinj Celzija, krave pa stojijo praktično negibne, iz gobcev molijo jezike, medtem ko iz avtomatskih pršilnikov ves čas prši voda in jim moči, hladi hrbet. Krave, ki dajejo mleko za znameniti italijanski parmezan, Parmigiano Reggiano, zelo težko prenašajo letošnjo vročino, pravijo njihovi lastniki.
Italija se letos spopada že s četrtim večjim vročinskim valom, vročina in suša pa vse bolj povečujeta stroške proizvodnje tega sira, katerega industrija je vredna okoli štiri milijarde evrov. Kmetje morajo čedalje več denarja namenjati za hlajenje živine, pomanjkanje vode otežuje tudi pridelavo krme za krave. Pomagajo jim regionalne oblasti, Evropska unija in konzorcij proizvajalcev, vendar sredstva ne zadoščajo za vse večje potrebne naložbe, pravijo kmetje. Proizvajalci Parmigiana Reggiana krav ne morejo preprosto preseliti v hladnejša območja, saj morajo po pravilih EU o zaščiteni označbi porekla krave pa tudi mleko mleko in sir ostati na določenem območju severne Italije, za nameček mora biti najmanj 75 odstotkov krme za živino pridelane lokalno.
Proizvodnja mleka je v letošnjem poletju v povprečju upadla za okoli 10 odstotkov. FOTO: Matteo Minnella/Reuters
Krave lahko občutijo vročinski stres že pri okoli 25 stopinjah Celzija, odvisno od vlažnosti, pravi Giovanni Buonaiuto s Konzorcija Parmigiano Reggiano. Pri prebavi proizvedejo veliko toplote, hkrati pa imajo malo znojnih žlez, skozi katere bi jo lahko oddajale. »Kot bi imela krava v sebi radiator,« je dejal Buonaiuto. Zaradi vročine manj jedo, manj počivajo in prežvekujejo, proizvodnja mleka pada. Proizvodnja mleka je v letošnjem poletju v povprečju upadla za okoli 10 odstotkov, je dejal Buonaiuto, čeprav je veliko odvisno od opremljenosti posamezne kmetije.
Pred 20 leti nas je skrbela zima, zdaj vlagamo, da bi preživeli poletje.
Federica Dall'Aglio, ki blizu Parme redi 400 glav živine, pravi, da njene krave dajejo od pet do šest kilogramov mleka manj na dan oziroma približno 20 odstotkov manj, in to kljub ventilatorjem in pršilnikom, pod katerimi preživijo velik dela dneva, saj se nočejo oddaljiti od hladilnih sistemov. Hlajenje živine dviga račune za elektriko. Luca Cotti, kmet in predsednik združenja Coldiretti v Emiliji Romanji, pravi, da se lahko med ekstremno vročino poraba električne energije v hlevih podvoji ali celo potroji, saj hladilni sistemi delujejo skoraj neprekinjeno. »Pred 20 leti nas je skrbela zima, ko so zamrzovali voda za napajanje živali in drugi sistemi v hlevu. Zdaj vlagamo, da bi preživeli poletje.« Ekstremna vročina je nekoč trajala teden dni in je bila prej izjema, danes je normalna, pravi Cotti: »Letos že od junija ni popustila niti za trenutek.«
Približno polovica kmetij, ki proizvajajo mleko za Parmigiano Reggiano in zagotavljajo okoli 70 odstotkov celotne količine mleka, je že investirala v napredne hladilne sisteme. Ti vključujejo ventilatorje, pršilnike, ki se vključujejo s pomočjo senzorjev gibanja, in samodejno spremljanje temperature. Preostalih 30 odstotkov mleka večinoma prihaja iz hladnejših hribovitih in gorskih območij.
Hladijo se pod ventilatorji. FOTO: Matteo Minnella/Reuters
Težava je tudi voda. Zaradi visokih temperatur, pomanjkanja padavin in zelo nizkih vodostajev velikih alpskih jezer je bilo v porečju reke Pad razglašeno visoko tveganje zaradi suše. Lucerna, pomembna krma za krave, razmeroma dobro prenaša sušo, vendar mora družina Dall'Aglio že zdaj intenzivno namakati zemljišča, da bi zagotovila dovolj sena. Če reke niso več dovolj vodnate, morajo kmetje črpati podtalnico, kar lahko stroške zaradi energije, potrebne za črpanje, poveča tudi za petkrat. Cotti pravi, da bi morale regionalne in državne oblasti graditi vodne zbiralnike in drugo infrastrukturo za zadrževanje vode, saj posamezne kmetije same ne morejo rešiti pomanjkanja vode.
Za zdaj sicer ni nevarnosti, da bi Italiji zmanjkalo slovitega parmezana. Močno povpraševanje na svetovnem trgu proizvajalcem omogoča večje naložbe kot kmetom v številnih drugih panogah. Za zdaj naložbe ohranjajo proizvodnjo stabilno. Toda manjši proizvajalci s starimi hlevi bi lahko v prihodnosti preprosto opustili kmetije, namesto da bi vlagali velike zneske v prilagajanje novim podnebnim razmeram. Zdaj pa lahko le čakajo, da temperature padejo. U. S.
