Ohranjajo zaklade narave

Majhna vas Kapele, ki leži v občini Brežice nedaleč od slovensko-hrvaške meje, ima le dobrih 200 prebivalcev, celotna krajevna skupnost, ki poleg Kapel združuje še Rakovec, Podvinje, Jereslavec, Vrhje, Slogonsko in Župelevec, pa ima dobrih tisoč duš. Ljudje so tu na podeželju med seboj povezani, kar se zrcali tudi v bogatem društvenem življenju. Kapelska godba, na primer, ki je bila ustanovljena davnega leta 1850, je najstarejše društvo v Posavju, posebno priznanje mu je dalo celo ministrstvo za kulturo, ko je to godbo kot prvo med godbami že leta 2013 evidentiralo na seznam žive kulturne dediščine. Drugo najstarejše društvo je Moški pevski zbor Kapele, ki je pred šestimi leti zaznamovalo stoletnico obstoja. Med delavnimi so tudi gasilci, lovska družina in seveda Turistično društvo Kapele, ki ima več sekcij, ena od njih je filmska, ki je posnela že nekaj filmov o ljudskih običajih v Kapelah v 60. letih.

Domači konjerejci vsako leto na žegnanje konj privabijo obiskovalce tudi z druge strani meje. Glas o Kapelah se širi tudi zaradi Kapelskih krampusov, ki spadajo v okvir TD Kapele, oživljajo in razvijajo pa bogato praznično tradicijo, povezano z miklavževanjem in krampusom. Krampusi, bolj znani kot parkeljni, so mitološka bitja, ki naj bi po legendah spremljala Miklavža in imela namen kaznovati oziroma prestrašiti poredne otroke. Lani so pred miklavževanjem že četrtič zapored pripravili odmeven festival Kapelski Krampuslauf, ki se ga je udeležilo več kot 300 nastopajočih iz 20 skupin iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.

Mokrotni travniki so zakladnica narave Jovsov. FOTO: Kozjanski park

Pametna vas

»V vasi smo že dlje zaznavali potrebo po društvenih prostorih in na srečo je občina Brežice v preteklih letih že veliko vlagala v staro šolo v Kapelah, s čimer so bili izpolnjeni pogoji, da smo se prijavili na projekt,« je pred dnevi na novinarski konferenci dejala Mihaela Blaževič, predsednica KD Kapele. Zato še kako pozdravlja nov projekt Doživi Kapele (akronim: Prid pele f Kapele). Slabih 100.000 evrov vreden projekt kot vodilna partnerica izvaja Krajevna skupnost Kapele v sodelovanju z občino Brežice, KD Kapele, lokalnim podjetjem MK Mesarija Denis Krošelj ter Javnim zavodom Kozjanski park, izvaja pa se v okviru pristopa LEADER v okviru LAS Posavje in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Mihaela Blaževič, predsednica Kulturnega društva Kapele FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

V občini Brežice, kjer so lani praznovali 100 let turizma, že vrsto let sistematično razvijajo trajnostni turizem, kar potrjuje tudi platinasti znak Zelene sheme slovenskega turizma. Po besedah župana Ivana Molana projekti, kot je Doživi Kapele, pomembno prispevajo k oživitvi podeželskih središč, razpršitvi turističnih tokov ter ustvarjanju konkretnih koristi za lokalno skupnost, predvsem za ohranjanje in razvoj podeželja.

V središču vasi Kapele, v neposredni bližini župnijske cerkve sv. Marije Vnebovzete, je stara osnovna šola, ki je po preselitvi podružničnega pouka v sodobnejšo zgradbo postala prostor za druženje, delovanje društev in druge skupnostne dejavnosti. Letos bo stara šola na račun projekta obnovljena, v njej bodo uredili in opremili prostore za druženje in delovanje društev, hkrati pa bodo tu vzpostavili digitalno promocijsko platformo ter pripravili strategijo pametne vasi Kapele kot razvojni dokument za prihodnost. Načrtujejo tudi številne delavnice, izobraževanja in kulturne dogodke, namenjene različnim ciljnim skupinam – mladim, starejšim, ženskam, lokalnim podjetnikom in drugim prebivalcem.

Tatjana Kotnik iz Kozjanskega parka FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Izjemni Jovsi

Poseben poudarek bo v sodelovanju z Javnim zavodom Kozjanski park namenjen varovanju in promociji naravne dediščine območja Natura 2000, zlasti Jovsov. Gre za dobrih 500 hektarjev veliko poplavno ravnico ob reki Sotli, ki se razprostira severovzhodno od Brežic med cesto Župelevec–Dobova in reko Sotlo. Območje velja za naravni spomenik in je del širšega območja Natura 2000 Dobrava - Jovsi. Ožje območje naravnega spomenika Jovsi obsega močvirna travišča na zahodnem delu pod krajem Kapele, širše območje pa kmetijske površine, tako travnike kot njive, ob reki Sotli. Območje sestavlja mozaik, ki ga ustvarjajo mejice, obrežna vegetacija in posamično drevje, predvsem vrba, jelša in hrast. Naravne značilnosti območja so posledica visokega nivoja podtalnice, hidromorfnih tal in vodnih režimov vodotokov Sotle in Šice.

Veliki pupek FOTO: Andreja Kavčič

»Pred več desetletji je bilo to območje redno poplavljeno, odkar pa je bila struga Sotle regulirana, so poplave le občasne. Poplavno vodo odvaja tudi potok Šica, ki je bil pred leti prav tako reguliran. Posledica regulacij so tudi mrtvi rokavi ali rečne mrtvice, ki predstavljajo pomemben habitat za številne organizme, na primer mrestišča za dvoživke. Rečne mrtvice so v zadnjih letih podvržene hitremu izsuševanju, kar iz vidika dvoživk vodi v potencialno izgubo mrestišč. Razmnoževalni uspeh posameznih vrst je zato zmanjšan in lahko vodi v lokalno zmanjšanje številčnosti populacije ali celo izumrtje,« je opozorila Tatjana Kotnik iz Kozjanskega parka in dodala, da so v zadnjih letih poplavni travniki zaradi podnebnih sprememb vedno bolj presušeni. Poleg tega so opazni napredujoči procesi opuščanja rabe mokrotnih travnikov, posledično se travniki zaraščajo, s čimer izginjajo habitati ogroženih vrst. Pred leti regulirana Šica povzroča poplavljenost travnikov le krajši del leta, zaradi česar veliko živalim ne uspe zaključiti svojega razvoja.

Zelena žaba FOTO: Andreja Kavčič

Sicer pa letos zaključujejo projekt, s katerim so že leta 2020 na območju Jovsov pridobili 15 hektarjev zemljišč za namene ohranjanja dvoživk, pred njimi pa je nov, 7,8 milijona vreden projekt, v katerem bodo na območju Jovsov obnovili kar 100 hektarjev zemljišč.

Kosec je simbol Jovsov. FOTO: Jure Novak

»Naravni spomenik Jovsi so v stanju, ki zahteva obnovo predvsem mokrotnih travnikov, ki so v fazi močnega zaraščanja. Skozi projekt bomo kupili okoli 70 hektarjev zemljišč, ki so res v slabem stanju, zaraščeni predvsem z invazivnimi vrstami in z grmovno zarastjo ali pa so bili več let nepokošeni, zaradi česar se travniki izgubljajo, s tem pa tudi živalske vrste, kot so kosec in rjavi srakoper, ogrožene so tudi že dvoživke, zato je pomembna obnova tega habitata in vzpostavitev prvotnega habitata, torej travnikov, v gozdnem delu pa bomo obnavljali habitat tudi za hribskega urha in močvirsko skledico,« je še dodala Kotnikova.