Orodja umetne inteligence (UI) so čedalje bolj popularna. ChatGPT, Google Gemini, Claude in druga orodja ljudje uporabljajo za mnogo vsakodnevnih opravil. Za pisanja pisem, nasvete pri reševanju najrazličnejših težav, od zdravstvenih do finančnih, mladina tudi za pisanje domačih nalog ... Vemo, da lahko s pomočjo umetne inteligence že pišemo spodobno poezijo, sestavimo dobro besedilo, pridobimo finančne nasvete, umetna inteligenca nam lahko tudi najde partnerja. Mnogi si ne znajo več predstavljati vsakodnevnega življenja brez pomočnika, ki ga imajo shranjenega na računalniku ali pametnem telefonu.
Pred dnevi je britanski BBC objavil zgodbo znanstvene raziskovalke z znamenitega instituta Massachusetts Institute of Technology (MIT) Nataliye Kosmyna, ki je jeseni lani objavila razpis za pripravnike v svoji raziskovalni ekipi. Presenečena je bila, ker so si bile prve, formalne strani prijav, ki so jih poslali zainteresirani študentje, vsebinsko neverjetno podobne, z vsemi nepotrebnimi vljudnostnimi frazami vred. Dejala je, da je bilo očitno, da so študentje svoje prijave pisali z orodji umetne inteligence. S tem najbrž ne bi bilo nič narobe, saj nam lahko UI v marsičem olajša življenje, toda vsaka pozitivna stvar ima tudi svojo temno stran.
Odvisnost
Da umetna inteligenca ne naredi nič dobrega za naše možgane, je pokazala tudi nedavna raziskava, opravljena v več državah, ki se je osredotočala na zdravstvene delavce, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Ugotovili so, da zdravniki, ki pri odkrivanju raka na debelem črevesu uporabljajo orodja umetne inteligence, že po treh mesecih težje odkrijejo tumorje brez uporabe UI.
Prav profesorica Kosmyna, ki na MIT proučuje povezanost in povezave med ljudmi in računalniki, opaža, da mnogi njeni študentje v zadnjih letih mnogo hitreje pozabljajo vsebino študija, kakor je to bilo še pred desetletjem. Ugotavlja, da povečano zanašanje na orodja umetne inteligence vpliva na kognitivne sposobnosti študentov, ki prav zaradi UI ne vidijo potrebe, da bi se še dodatno poglabljali in spoznavali vsebino, s katero se srečajo med študijem.
Kosmynova ni edina strokovnjakinja, ki jo skrbi, da bi utegnila prevelika uporaba umetne inteligence vplivati ne samo na jezik, ki ga uporabljamo za vsakodnevno komuniciranje, temveč tudi na našo sposobnost osnovnih kognitivnih sposobnosti, kot so zaznavanje, pomnjenje, učenje, razmišljanje in reševanje problemov.
Podoba digitalnega varnostnika je narejena s pomočjo umetne inteligence.
Negativne posledice
Pravzaprav iz znanstvenega sveta prihaja čedalje več opozoril, ki temeljijo na resnih raziskavah, da lahko postopno prenašanje nekaterih naših kognitivnih sposobnosti na umetno inteligenco postopoma vodi do tako imenovanega korozivnega učinka. Če človeku upade raven kognitivnih sposobnosti, so lahko posledice zelo resne. Sčasoma lahko postane povsem odvisen od računalnikov tudi pri razmišljanju, učenju, spoznavanju, preprosto ne bo zmožen samostojnega reševanja težav in problemov, ki jih življenje vsak dan postavlja predenj.
Dosedanje raziskave na tem področju so pokazale, da so mladi najbolj dovzetni za negativne posledice prevelike uporabe umetne inteligence. Še posebno je na udaru kritično razmišljanje.
54
študentov je sodelovalo pri raziskavi na MIT.
Profesorica Kosmyna je s svojo raziskovalno ekipo angažirala 54 študentov prestižne univerze MIT in jim naročila, naj napišejo krajši esej. Razdelila jih je v tri skupine: prva je esej pisala s pomočjo ChatGPT, druga je sicer lahko uporabljala Google, a le kot internetni brskalnik, pri pisanju pa so imeli izključena orodja umetne inteligence in besedila, generirana s pomočjo UI. Tretja skupina pri pisanju eseja ni smela uporabljati nobene tehnologije. Vsakemu od sodelujočih študentov so v času pisanja eseja merili delovanje možganov in možganskih impulzov.
Vsebina eseja je bila zastavljena tako, da so morali študenti, če so hoteli uspešno opraviti zadano nalogo, opraviti majhno raziskavo o informacijah, prav tako so morali odgovoriti še na vprašanja o lojalnosti, sreči in vsakodnevnih življenjskih izzivih. Čeprav rezultati te raziskave še niso bili objavljeni v kateri od znanstvenih publikacij, saj raziskovalci še preučujejo podrobnosti, pa so v grobem že jasni, je pred dnevi dejala Kosmynova. In še, da niso razveseljujoči. Študentje, ki so bili v tretji skupini, torej niso uporabljali tehnologije, so imeli v času izvajanja naloge polno zasedene možgane: raziskovalci so zaznali mnogo aktivnosti v različnih delih možganov. Druga skupina, tista, ki je uporabljala le brskalnik, je tudi imela aktivne možgane, možgani tistih, ki so pri pisanju eseja lahko uporabljali orodja umetne inteligence, pa so bili kar 55 odstotkov manj aktivni. »Njihovi možgani niso zaspali, temveč smo zaznali za več kot polovico manjšo aktivnost v tistih delih možganov, ki so odgovorni za kreativnost in procesiranje informacij,« je povedala profesorica.
Zdravniki, ki pri odkrivanju raka na debelem črevesu uporabljajo orodja umetne inteligence, že po treh mesecih težje sami odkrijejo tumorje. FOTO: Ponywang/Getty Images
Pešanje spomina
Poleg tega so ugotovili, da je ChatGPT vplival na spomin. Potem ko so vse tri skupine oddale svoje eseje, so morali citirati kakšen del iz svojega eseja, večina iz prve skupine, tiste, ki je lahko uporabljala UI, ni bila sposobna navesti nobenega in mnogim se je zdelo, da pravzaprav niso avtorji svojega dela. Uporaba UI se pozna tudi na vsebini del, napisanih s ChatGPT. Kot so ugotovili, so bili eseji prve skupine zelo podobni in v primerjavi z eseji drugih dveh skupin vsebinsko in čustveno veliko bolj prazni. Kar pomeni, da umetna inteligenca vpliva na kreativnost ljudi.
Tudi druge podobne raziskave kažejo, da ljudje hitreje pozabijo ali si slabo zapomnijo informacije, ki so jih pridobili s pomočjo umetne inteligence. V raziskavi, ki so jo opravili na Univerzi Pensilvanija, so ugotovili, da nekateri ljudje, ki pogosto uporabljajo orodja umetne inteligence, zapadejo v nekakšno kognitivno predajo. To pomeni, da brez kritičnega razmisleka sprejemajo vse, kar jim predlaga umetna inteligenca, in tudi dopuščajo, da nasveti UI premagajo celo njihovo intuicijo. Prav zato se moramo, opozarjajo strokovnjaki, izogibati bližnjicam, ko gre za kognitivne sposobnosti, kajti »naši možgani jih preprosto obožujejo,« je dejala profesorica Kosmynova. Za dolgoročno zdravje možganov moramo sami sebi nenehno postavljati izzive. Od tega bodo imeli koristi naši možgani, ustvarjalnost in kognitivno zdravje.
