Gre za uničevanje Gradu Brežice in povzročitev velike premoženjske škode z našim, davkoplačevalskim denarjem,« je med drugim zapisano v anonimnem pismu, ki smo ga prejeli na naše uredništvo. V njem nas 'zaskrbljeni Brežičanke in Brežičani' seznanijo z odločbo inšpektorice za varstvo kulturne dediščine, po kateri mora Posavski muzej Brežice, ki upravlja Grad Brežice, odstraniti paviljon na grajskem dvorišču, ker da je bil ta postavljen v nasprotju s kulturnovarstvenim soglasjem. Inšpektorica Leonida Goropevšek je postavila rok za odstranitev nadkritja, in sicer pol leta po vročitvi odločbe, ki se bo iztekel v novembru. A v Posavskem muzeju upajo, da bodo našli primerno rešitev.

S postavitvijo paviljona smo želeli omogočiti izvedbo različnih dogodkov na prostem, ki bi bili sicer moteni zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer, pravi Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

»Skladno z odločbo inšpekcije imamo nekaj časa, da uredimo zadevo in s podporo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije najdemo rešitev, da ne bi povzročili stroškov in škode s podiranjem, ki programsko ni smiselno. Eno podiranje stane najmanj 20 tisoč evrov, saj je paviljon zasnovan tako, da je varen v različnih vremenskih razmerah in se je pokazal za odličnega,« je možnosti in iskanje kompromisa nakazala Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, ki domuje v brežiškem gradu. Anonimni pisci pisma direktorici očitajo neodgovorno in negospodarno poslovanje.

Ves čas v uporabi

Grad Brežice, ki je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je najmogočnejša stavba v Brežicah, pisni viri ga omenjajo že v 12. stoletju. Znotraj starih zgodovinskih obokov na grajskem dvorišču že več let stoji paviljon modernega videza. Gre za nadstrešek na osmih betonskih temeljih oziroma blokih, velik 30 x 15 metrov, ki zavzema večji del dvorišča in je bil prvič postavljen oktobra 2021, zasnovan pa je bil kot odziv na večletne potrebe po funkcionalnem, od vremena neodvisnem prostoru za izvajanje kulturnih in družbenih programov.

Ker se prireditve dogajajo zunaj, pod okriljem paviljona, razbremenijo druge zgodovinske prostore gradu, zlasti občutljivo Viteško dvorano. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

»S postavitvijo paviljona smo želeli omogočiti izvedbo različnih dogodkov na prostem, ki bi bili sicer moteni zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer,« pojasnjuje direktorica in doda, da s svojo odprto strukturo brez stranskih sten in zaščitno membrano zagotavlja zaščito pred UV-žarki in padavinami, hkrati pa ohranja veduto in značaj grajskega dvorišča. Tudi arhitekturna zasnova paviljona je, kot pravi, prilagojena zgodovinskemu ambientu, višina in gabariti pa so bili skrbno načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki.

Paviljon, ki je zmotil inšpektorico, je velik 30 x 15 metrov. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Pa še nekaj se ji zdi zelo pomembno: s tem, ko se prireditve dogajajo zunaj, pod okriljem paviljona, razbremenijo druge zgodovinske prostore gradu, zlasti še posebno občutljivo Viteško dvorano. Paviljon omogoča izvedbo večjih dogodkov, kot so koncerti, podelitve spričeval, sejmi, delavnice, filmske projekcije, tudi poročni obredi. Dejansko pod streho paviljona vse leto potekajo dogodki, v zadnjih letih pa ni bilo ekstremnih vremenskih dogodkov, ki bi zahtevali odstranitev. Direktorica meni, da je bila naložba zasnovana gospodarno, saj je zaradi zahtevnosti postavitve in postavljanja, ekonomsko in funkcionalno bolj smiselna stalna postavitev, čeprav je bil paviljon načrtovan kot sezonski.

Pripravljeni na prilagoditve

Seveda se pristojni za postavitev niso odločili kar tako, na pamet in brez dovoljenj. Pred tem je občina, ki je lastnica zemljišča, pridobila kulturnovarstveno soglasje novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta ga je izdal, a le za potrebe sezonskega nadkritja grajskega dvorišča, torej za začasno postavitev. Slednja je opredeljena v gradbenem zakonu, ki pravi, da je objekt začasen, če se postavi za namen in čas prireditve ali če je namenjen sezonski ponudbi, vendar ne več kot za šest mesecev v istem koledarskem letu. A od oktobra 2021 so paviljon v Posavskem muzeju Brežice, ki upravlja grad in torej tudi paviljon, podrli le enkrat, in sicer za dva meseca. Nakup in montaža sta občino Brežice stala skoraj 174 tisoč evrov, prireditveni oder pod njim pa dobrih 21 tisočakov.

Paviljon je velik 30 x 15 metrov. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

»Paviljon je oblikovan tako, da ga je možno popolnoma podreti, vendar ga res uporabljamo vse leto. Zime so mile, ni snega, ki bi škodil membrani oziroma strehi paviljona, tako da sta podiranje in ponovno postavljanje programsko in ekonomsko neracionalna. Glede na dejstvo, da je bil skrbno oblikovan in ne moti videza gradu, je bil po mojem, zdaj vem, sicer zmotnem mišljenju začasen zato, ker ne pomeni neke stalne dogradnje gradu, ampak je namenjen funkcionalni rabi tako dvorišča kot drugih prostorov gradu, ker jih razbremenjuje. Grad pa je še bolj pomembno središče skupnosti, ki služi skupnosti, kar je tudi prav, ker kulturna dediščina ni privilegij, ampak pravica, uživanje v njej pa je ključen del kakovosti življenja. Vsako obdobje ima druge potrebe, kulturna dediščina je tudi živa in konstantne spremembe so del 'življenja' spomenikov,« je še poudarila Černelič Krošljeva, ki upa, da bodo našli za obe strani sprejemljivo rešitev, pripravljeni pa so tudi na prilagoditve. Želeli bi si tehnologije, ki bi v nekaj minutah odprla ali zaprla nadkritje, a te zaenkrat še ni.

V muzeju upajo, da bodo v soglasju s pristojnimi našli ustrezno rešitev, da bi paviljon ohranili za vse leto, saj kot poudarjajo, ta ni le funkcionalna rešitev, temveč tudi pomembno orodje za uresničevanje njihovega poslanstva, to je celovito varstvo premične, nepremične in nesnovne kulturne dediščine Posavja ter trajnosten razvoj kulturne ponudbe za najširšo javnost.