Dobro vzgojen pes ne pomeni psa, ki vse, kar počne, počne na naš ukaz in je popolnoma odvisen od nas. Kot opozarja Karmen Grubelić, dr. vet. med., s Pasje univerze, je pomembno, da pes zna razmišljati sam in sam sprejemati dobre odločitve zase.

Večino stvari se mi odločimo namesto psa. V kakšnem domu bo živel, bo živel zunaj ali notri, kako pogosto bomo šli na sprehod z njim, kako dolgi in kakšni bodo sprehodi, s katerimi aktivnostmi se bo ukvarjal, kdaj, kaj in koliko bo jedel, kje in kdaj bo spal, kaj, kdaj in koliko bo žvečil (če sploh) ali ga bodo tujci lahko božali – vse to je pogosto odločitev, ki jo lastniki sprejmejo sami. Toda če želimo, da bo pes samozavesten in sposoben živeti tudi brez nas, je pomembno, da mu ponudimo možnost odločanja, seveda v omejenih okvirih.

Ubogljivost je nujna, a le v določenih okoliščinah. FOTO: Getty Images

»Možnost izbire oz. samostojnost odločanja daje psu boljšo sposobnost obvladovanja oziroma spoprijemanja v življenju in okolju. To pomeni, da več kot bomo psu dali izbire, boljši bo postal v samostojnem reševanju problemov. Psi so se sposobni popolnoma sami odločiti o zadevah, ki se tičejo njih, samo pustiti jim moramo!« razlaga veterinarka in dodaja, da gre tu seveda za situacije, ki za psa niso življenjsko ogrožajoče.

In o čem se lahko odloči sam? Lahko mu pustimo, da izbere, kdaj in kje bo spal (odrasel pes potrebuje približno od 12 do 15 ur spanca na dan, mladički tudi do 20 ur), katerega človeka ali psa bo pozdravil in kdo se ga bo dotikal. Prav tako je prav, da se sam odloči, s kom se bo igral. Tudi dolžina sprehoda je določitev, ki naj bo v pasji domeni: nikoli ga ne silimo, naj prehodi več, kot je pripravljen. Tudi smer sprehoda je lahko njegova odločitev; če ni posebnega razloga, da bi ubrali točno določeno pot, naj sam izbere na razpotju, v katero smer bo šel. Pri opravljanju potrebe bodimo pozorni, kdaj psa tišči, in ga ne silimo na potrebo takrat, ko se nam zdi, da bi moral iti. Poleg tega naj sam odloča o tem, kje in koliko časa bo vohal določen kraj, saj ga vohanje tudi pomirja.

Vzgoja psa ni boj za prevlado, ampak sodelovanje. FOTO: Getty Images

»Ko dovolimo psu početi, kar želi, seveda to ne pomeni vedno in povsod. Ne bomo pustili, da koplje luknje na tujem vrtu ali teče po cesti, skače po ljudeh in drugih psih. V življenju imamo pravila in prav je, da jih imamo, saj bi brez njih vladal kaos. Vendar znotraj omejitev in pravil lahko ustvarimo veliko svobodne izbire,« navaja strokovnjakinja.