Narava se prebuja, z njo pa tudi Dežela kozolcev v Šentrupertu. Minule dni sta jo obiskala tudi dva pletarja ter mladim pokazala obrt, ki izginja. Anton Zakrajšek je pletar, ki se s to rokodelsko dejavnostjo ukvarja od otroštva. Je mojster pletarstva in je za svoje izdelke pridobil certifikat Art & Craft Slovenija. Med izdelki so zanimive opletene steklenice, peharji, sejalnice, košare, koši, gnojni koši in podobno. Pri delu uporablja vrbove beke in slamo. Mojster pletenja je tudi Jože Kašič, oba sta iz bližnje vasi Migolica.

Obrt in veščino bi radi v Šentrupertu prenesli na mlade. Foto: Dežela kozolcev Šentrupert
Otroci iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert ter otroci iz Vrtca Čebelica so pozorno spremljali, kako sta se mojstra Anton in Jože lotila pletenja; pod enim od kozolcev, imenovanim Pluskarjev kozolec, so tako obnovili šajtrgo. Anton in Jože sta navdušila, otroci so ju opazovali, nekateri so se celo preizkusili v prepletanju vrbovih vej.

Pod kozolcem so se zbrali. Foto: Dežela kozolcev Šentrupert
Kar 19 jih imajo
Dežela kozolcev Šentrupert je daleč naokoli znan muzej na prostem (eden najbolj prepoznavnih pri nas), posvečen slovenski posebnosti – kozolcu. Včasih ni bilo vasi na Dolenjskem, kjer ne bi bilo kozolcev, v njih so sušili in shranjevali seno, žito in druge pridelke; na Slovenskem se je razvil v več tipov, ki jim drugod po svetu težko najdemo primerjave.

Mladi so bili navdušeni. Foto: Dežela kozolcev Šentrupert
V muzeju, v Deželi kozolcev, si je mogoče ogledati 19 kozolcev različnih starosti in tipov, postavljenih v smiselno zaporedje, ki prikazuje razvoj od preprostih sušil do dvojnih kozolcev, t. i. toplarjev. Predstavljenih je šest tipov: trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla, toplar). Park se razprostira na približno 2,5 hektarja in ima okoli 1 kilometer sprehajalnih poti. Posebnost je Lukatov toplar iz leta 1795, eden najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas (in zelo visoko tudi v širšem prostoru).