Pred dobrim tednom so na nacionalnem veterinarskem inštitutu pri dveh poginulih sivih vranah v Ljubljani in Grosupljem našli virus Zahodnega Nila. Novica načeloma ne bi smela pritegniti večje pozornosti, še manj zaskrbljenosti, saj ta nadloga še ni množično dosegla Slovenije oziroma letos še ni bil zaznan prehod virusa na človeka, ampak glede na letošnje vroče poletje in splošno segrevanje ozračja, pa tudi glede na zadnje podatke iz sosednjih in drugih evropskih držav, sta potrebni večja pozornost in skrbnost. Zadnje okužbe ljudi z virusom Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji, je slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) potrdil pred dvema letoma, ko so se z njim okužili trije ljudje.

Po en pojav pri ljudeh so pred tem zabeležili v letih 2019, 2017 in 2013. Drugače je bilo letos drugod v Evropi: bilo je več kot 1000 primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila, so na začetku septembra sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Število okužb se je močno povečalo zlasti avgusta. Letos so bile potrjene okužbe pri ljudeh na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji. Na Hrvaškem so julija in avgusta potrdili tri primere, v Srbiji od začetka junija 11, v Severni Makedoniji pa 44. Še izrazitejši je porast v Grčiji, kjer so do 19. avgusta potrdili 157 primerov in celo 13 smrti.

Komarji za razmnoževanje potrebujejo toploto in vodo. FOTO: Mohammad Ponir Hossain/Reuters

Italijanska epidemija

Število okužb je najbolj naraslo v sosednji Italiji, doslej so jih na Apeninskem polotoku zabeležili že več kot 650. To je več kot polovica vseh primerov v Evropi. »Visoke temperature, povezane s podnebnimi spremembami, so pomagale komarjem, da so se hitreje razmnoževali in tudi podaljšali obdobje 'delovanja', s tem pa so se povečale možnosti, da bi okuženi komarji širili virus Zahodnega Nila na ljudi,« je pred dnevi za ameriško tiskovno agencijo AP dejal raziskovalec na italijanskem državnem inštitutu za zdravje Antonino Bella.

Virus Zahodnega Nila se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (rod Culex). Foto: James Gathany/REUTERS

Dodal je, da se je zaradi toplejšega vremena sezona komarjev in njihovega razmnoževalnega obdobja podaljšala do novembra. Zato številka 650 letošnjih okužb še zdaleč ni dokončna. V Italiji že vse od leta 2020 vsako poletje in zgodnjo jesen razglašajo okuženost z virusom Zahodnega Nila kot epidemijo, čeprav več kot 80 odstotkov okuženih nima kakšnih hujših posledic, morda le simptome kot pri srednje močni gripi. V redkejših primerih lahko virus prizadene osrednji živčni sistem in povzroči resno bolezen. V Italiji od takrat zelo intenzivno spremljajo širjenje območij, kjer je mogoča okužba z virusom Zahodnega Nila. Spremljajo gibanje komarjev, ptic, porast okužb na območjih, kjer jih še pred leti niso zaznali.

V zadnjem času Italijo obiskujejo ekipe za javno zdravstvo iz več evropskih držav, saj se je širjenje virusa pomaknilo tudi na sever. O izkušnjah tamkjašnjih raziskovalcev so se lani učili Belgijci, kjer so v zadnjih letih prav tako opazili porast okužb, pa Nizozemci, kjer je bilo letos več kot 25 okuženih.

Okužbo z virusom Zahodnega Nila so letos potrdili tudi na Hrvaškem. FOTO: Callista Images/Getty Images

»Brez kakršnega koli dvoma bodo toplejše ozračje in podnebne spremembe podaljšali obdobje, ko se bo virus lahko širil, in začel se bo pogosteje pojavljati v čedalje večjem številu držav,« je pred dnevi za AP dejal Marc-Alain Widdowson, ki vodi oddelek za pandemične grožnje in bolezni pri evropski pisarni Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). »Sicer moramo biti previdni, saj ne moremo v celoti kriviti podnebnih sprememb, vendar toplejše ozračje in daljša poletja nedvomno omogočata komarjem, da se dlje razmnožujejo, zato tudi virusi v naravi obstanejo dlje. Toplejše vreme seveda ustreza virusu, da lažje preživi,« je še dodal Widdowson.

Nevarnejša denga

Junija letos je tudi ECDC opozoril javnost, da so se zaradi daljših vročinskih valov in daljših poletij izboljšale razmere za širitev invazije komarjev, zlasti iz vrst Aedes aegypti (egiptovski komar) in Aedes albopictus (tigrasti komar), ki sta znani prenašalki denge, rumene mrzlice, virusa Zahodnega Nila, zike in čikungunje. Evropa se bo očitno morala pripraviti na to, da bodo ljudje obolevali tudi za boleznimi, ki so bile značilne za bolj tropske in subtropske kraje.

Tako egiptovski kot tigrasti komar sta znana prenašalca virusov denge, rumene mrzlice, virusa Zahodnega Nila, zike in virusa čikungunje. FOTO: Abelbrata/Getty Images

Če virus Zahodnega Nila niti ni tako nevaren, razen za določeno skupino prebivalstva, zlasti starejše, in občutljive ljudi s posebnimi boleznimi, pa je veliko nevarnejši virus denge. Pred dnevi so oblasti na Floridi sporočile, da so letos obravnavali že več kot 200 primerov okužb z njim. Najpogostejši simptomi so visoka vročina, hud glavobol, bolečina za očmi, bolečine v mišicah in sklepih, slabost, bruhanje, povečane bezgavke in izpuščaj. Pojavijo se lahko tudi manjše krvavitve, na primer krvavitev iz nosu ali dlesni, petehije in modrice. Smrtno ogroženih je približno pet odstotkov okuženih ljudi.

Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, potrdil virus Zahodnega Nila. FOTO: Oste Bakal

Na Floridi domnevajo, da je razlog za širjenje denge v segrevanju ozračja in podnebnih spremembah, prvi primer so v tej ameriški zvezni državi potrdili leta 2010 v najjužnejšem predelu države, na Key Westu, kar je bil sploh prvi zabeleženi primer v celinskem delu ZDA po letu 1945. V zadnjih letih se število okuženih samo povečuje. Pred tremi leti so prvič presegli številko 150, letos naj bi bilo po napovedih še najmanj 50 več okuženih od doslej potrjenih 200. Letos je v ZDA že skoraj 1500 ljudi zbolelo za dengo.