To so bili časi, ko smučarski skoki še niso bili tako zelo popularni. Arhivi kažejo, da je bilo smučarskih skakalnic po Sloveniji več. Ena od njih – od nje so zdaj, po petdesetih letih, ostali le še spomin, nekaj fotografij in zajetna mapa zapisnikov z uradnimi rezultati in sodelujočimi – je bila v Doliču. V kraju v občini Mislinja, kraju, ki se je sprva imenoval Dolnič. Zakaj? Ker je večina kmetov in prebivalcev živela na hribih zaradi napadov Turkov. Ker v dolini ni bilo prebivalcev, se je reklo »da dol ni nič«, torej Dolnič. No, že dolgo se Dolnič imenuje Dolič.

Pisalo se je leto 1976. Skupina zanesenjakov, z neutrudnim inženirjem Alojzem Jevšenakom iz Velenja na čelu, je pripravila načrte, okoliški kmetije so prispevali material (les in podobno), številni domačini, med marljivejšimi je bil Francek Kotnik, ki je veljal za glavnega izvajalca lesnih del, pa so zavihali rokave in začeli urejati 30-metrsko skakalnico na Tomaževem vrhu, skorajda v središču vasi. In kaj kmalu je bila skakalnica nared in pripravljena za prvo tekmovanje. Tistega leta snežne razmere niso bile prav primerne za tekmovanje v skokih.

Tu je bila nekoč legendarna lokalna skakalnica. FOTO: Dejan Vodovnik

Prvi razpis za prvo tekmo

Naslednje leto je šlo zares. TVD Partizan Mislinja in Osnovna organizacija socialistične mladine Slovenije - OK Slovenj Gradec so smučarskim klubom po bližnji in daljni okolici razposlali razpis otvoritvenega tekmovanja v smučarskih skokih na 30-metrski skakalnici v Doliču.

»Tekmovanje bo 11. 12. 1977 ob 14. uri. Prijave sprejemamo v nedeljo do 12. ure. Žrebanje bo ob 12. uri, razglasitev rezultatov približno 1 uro po končanem tekmovanju v gostilni Hudovernik. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost oz. odgovornost kluba, ki jih pošilja. Dostop do skakalnice je možen z avtomobilom. Pri zadružnem domu zavijete proti smeri Vitanje in nadaljujete še približno 1,5 kilometra do Gasilskega doma Dolič (pred naseljem Šentflorjan). Skakalnica je bila narejena lansko leto in na njej ni bilo tekmovanja. Ker so tokrat snežne razmere ugodne, vabimo vse smučarske klube, da pošljejo čim več svojih tekmovalcev na tekmovanje. S športnimi pozdravi!,« piše v pol stoletja starem razpisu.

Drago Pečnik (levo), glavni merilec na otvoritveni tekmi, in glavni napovedovalec Cveto Herlah FOTO: Dejan Vodovnik

Tekme se je udeležilo 32 skakalcev iz štirih klubov: SK Črna na Koroškem, SSK Velenje, SK Oljka Andraž Braslovče in Partizan Mislinja-Dolič.

Še živi spomini

Glavni merilec je bil Drago Pečnik, ki se še spominja, kako je bilo takrat. »Kar precej ljudi se je zbralo pod skakalnico, parkirišča smo imeli zagotovljena na bližnjih travnikih in ob cesti. Res je šlo za pomemben dogodek, na katerega smo bili zelo ponosni,« pravi. Med člani je takrat zmagal Boris Kolarič iz SK Črna; glavni merilec je izmeril tudi njegov najdaljši skok, ki je znašal 27 metrov. Pozneje sta rekord skakalnice prevzela in ga do dandanes obdržala ​Matjaž Mihelič iz Velenja in domačin Ivan Naveršnik - Bambi. Oba sta rekorderja z dolžino 33,5 metra.

Niti ozvočenje ni smelo manjkati; najprej malo bolj skromno, skozi »trompeto«, nato »že bolj ta pravo,« pravi Cveto Herlah, eden tistih, ki so sodelovali pri začetkih smučarskih skokov v Doliču. Herlah je bil tudi velikokrat pozneje glavni napovedovalec in glavni merilec na tekmovanjih, ki se jih je do leta 1988, ko je začela skakalnica umirati (v letošnjem letu pa je povsem izginila z obličja travnika), nabralo kar precej; za zajetno mapo razpisov, protokolov in rezultatov.

Ivan Naveršnik - Bambi je bil eden glavnih pobudnikov in organizatorjev smučarsko-skakalnih tekmovanj v Doliču. FOTO: Dejan Vodovnik

Med sodelujočimi tekmovalci, takrat še v zelo mladih kategorijah, se je znašlo več pozneje znanih imen, ki so postali tudi reprezentanti, denimo Franci Petek, Damjan Fras, Aljoša Dolhar.

Ko še ni bilo fovšije

Eden tistih, ki so bili med osrednjimi pobudniki in tudi aktivnimi pripravljavci oz. organizatorji tekmovanj, je bil Ivan Naveršnik - Bambi. »Venomer je bilo za tekmovanja veliko zanimanja. Tudi med klubi in domačini. Tudi do 500 ljudi se je zbralo. Pravcati dogodek, o katerem se je še pozneje veliko govorilo, je bil to. Vstopnine nismo nikoli pobirali, tekmovalci in trenerji pa so, vsaj tako so zatrjevali, radi prihajali v Dolič. Čeprav je bila, kot so ocenjevali trenerji, to težka skakalnica,« pripoveduje Naveršnik, ki se spominja, da je bil to tudi čas, »ko v smučariji in med klubi še ni bilo fovšije«.

Prvi razpis za prvo tekmovanje FOTO: Arhiv Ivana Naveršnika

Pa še nekaj rad pove, pripravljene so imeli že načrte za gradnjo veliko večje, 85-metrske skakalnice. Pogovorov je bilo nekaj, volje tudi, a uresničitve načrtov nikoli.

V nedeljo, 14. februarja 1988, se je 71 tekmovalcev v različnih kategorijah iz devetih klubov na skakalnici pomerilo za 11. pokal Krajevne skupnosti Dolič. Zadnjič! Smučarsko-skakalno dogajanje se je nato preselilo v Mislinjo in Velenje, pionirji, mlajši mladinci in drugi, ki so se kalili na skakalnici v Doliču, so odrasli, skakalnica pa je ostala le še v spominih.

Prva tekma pred pol stoletja FOTO: Arhiv Ivana Naveršnika

»Vreme je bilo primerno za skoke, snežne razmere niso bile najboljše, slabih 10 cm snega. Temperatura je bila okrog 0 °C. Tekmovanje je minilo brez poškodb, ogledalo si ga je približno 100 gledalcev,« piše v uradnem zapisniku z uradnimi rezultati zadnjega tekmovanja na zdaj povsem izginuli legendarni lokalni skakalnici v Doliču.