Polovica odraslih s hipertenzijo

Po ocenah strokovnjakov ima v Sloveniji hipertenzijo približno od 40 do 45 odstotkov odraslih, kar pomeni, da ima skoraj vsak drugi odrasli Slovenec težave, a več kot polovica jih sploh ne ve, da živijo s tem kroničnim stanjem. Globalno gledano je bilo število ljudi z arterijsko hipertenzijo leta 2019 ocenjeno na več kot milijardo, od leta 1990 se je celo podvojilo.

Ne boli

Za nami je svetovni dan hipertenzije, ki je letos potekal pod geslom Skupaj nad hipertenzijo: redno merite krvni tlak in premagajte tihega ubijalca, sicer pa je ves maj namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu zgodnjega odkrivanja in nadzora nad zvišanim krvnim tlakom (nad 140/90 mm/Hg). Tihi ubijalec mu pravimo zato, ker se pogosto pojavi oziroma napreduje brez opaznih simptomov, dokler ne povzroči resnih zapletov, kot so srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap ali odpoved ledvic. »Dejstvo je, da visok krvni tlak ne boli, vendar vsaka neodkrita in nezdravljena hipertenzija pušča posledice. Pravzaprav dolgo ne povzroča težav, a je zelo visok dejavnik tveganja za aterosklerozo in organske okvare ter dolgoročno ogroža zdravje in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo. Napredek v medicini in farmaciji omogoča, da si lahko z rednimi meritvami, zdravim načinom življenja in s pravočasnim ukrepanjem ter zdravljenjem močno zmanjšamo tveganje za najhujše zaplete. Tudi v lekarnah vam svetujemo o pravilnem merjenju krvnega tlaka, razložimo izmerjene vrednosti in podamo ustrezna priporočila,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Spremembe življenjskega sloga po vsem svetu, tudi v razvijajočih se državah, povečujejo pogostost zvišanega krvnega tlaka. Vse lažje dosegljiva (pol)pripravljena hrana vodi k upadanju uporabe sveže zelenjave in polnozrnatih živil, k večjemu vnosu kuhinjske soli, maščob in sladkorjev, na splošno tudi povečanega vnosa kalorij. Manjša telesna aktivnost, hkrati s postopnimi spremembami v prehrani, je kriva za vse več debelosti in sladkorne bolezni, pomembna dejavnika tveganja sta uživanje alkohola in kajenje.

Z zdravim življenjskim slogom pomagamo preprečevati hipertenzijo. FOTO: Simpleimages/Getty Images

Dejavnik tveganja so tudi ledvične bolezni, nosečnost ali nekatera zdravila. Nikakor ne velja spregledati družinske obremenjenosti, pogostost hipertenzije se povečuje tudi s starostjo, saj ima po 60. letu zvišan krvni tlak že več kot 60 odstotkov ljudi. Prav zato so redne meritve ključnega pomena. Združenje za arterijsko hipertenzijo ob svetovnem dnevu vsako leto organizira brezplačne meritve krvnega tlaka po vsej Sloveniji, potekajo pa tudi druge dejavnosti za ozaveščanje ljudi o nevarnostih visokega krvnega tlaka. V zadnjih letih pri projektu sodelujejo tudi Združenje zdravnikov družinske medicine z referenčnimi ambulantami, Lekarniška zbornica Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje, preventivne pobude pa so se razširile na ves maj. Akcija MMM (maj, mesec meritev) je namenjena prav zgodnjemu odkrivanju in pravočasnemu ukrepanju.

Po 40. letu

Zvišan krvni tlak se pojavi, ko kri trajno in s povečanim tlakom ali silo vpliva na srce in žile. Hipertenzijo delimo na primarno in sekundarno. Slednja nastane kot posledica drugih bolezni ali zdravstvenih stanj, kot so denimo bolezni ledvic ali endokrinološke motnje, vendar je sorazmerno redka, saj zajema približno štiri odstotke primerov. Veliko pogostejša je primarna hipertenzija, pri kateri točnega vzroka ne poznamo, njen nastanek pa je običajno povezan s prepletom več dejavnikov tveganja. Med najpogostejše spadajo debelost, inzulinska rezistenca, čezmeren vnos nasičenih maščob in soli, povišan holesterol, kajenje in uživanje alkohola, pomanjkanje telesne aktivnosti ter sedeč način življenja. Tveganje dodatno povečujejo starost nad 55 let, genetika, stres, nosečnost, spalna apneja in pomanjkanje pomembnih mikroelementov, kot so kalij, kalcij in magnezij.

Zaradi razširjenosti in pogosto prikrite narave bolezni zdravniki in javnozdravstvene ustanove pozivajo vse odrasle, še posebno tiste po 40. letu starosti, naj si redno merijo krvni tlak, tudi če se dobro počutijo. Preventivni pregledi, gibanje, zdrava prehrana, opustitev kajenja, omejitev pitja alkohola in uporabe soli ter zmanjšanje stresa so najpomembnejši ukrepi, s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k boljšemu nadzoru nad svojim zdravjem.

Debelost je pomemben dejavnik tveganja za hipertenzijo. FOTO: Peter Dazeley/Getty Images

Krvni tlak si lahko vsakdo izmeri sam z umerjenim merilnikom, pomembno pa je, da to naredimo pravilno, opozarjajo v združenju za hipertenzijo. Pravilno merjenje krvnega tlaka si je mogoče ogledati na povezavi zakajtibijesrce.si. Krvni tlak lahko vsakemu posamezniku izmeri tudi osebni zdravnik ali farmacevt v lekarni, poudarjajo in dodajajo, da nikoli ne smemo zanemariti zdravega življenjskega sloga. Če se krvni tlak kljub spremembam v nekaj mesecih ne zniža pod 140/90 mm Hg, se je nujno posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo preveril izmerjene vrednosti, ocenil tveganje in po potrebi predpisal zdravila za znižanje krvnega tlaka, še polagajo na srce v združenju.