Zime še ni konec, a daljši dnevi in višje temperature že zanesljivo naznanjajo pomlad. Marsikdo bi v tem obdobju pričakoval več energije in zagona, a nas žal največkrat doletijo pomanjkanje moči, zaspanost, razdražljivost in težave s koncentracijo. Sezonska motnja razpoloženja je tegoba številnih, ki se le stežka prilagajajo na spremembo svetlobe, temperature in dnevnega ritma. Težavam se težko povsem izognemo, vsekakor pa jih lahko ublažimo, z ustrezno prehrano tudi skozi zimsko obdobje, dovolj gibanja na svežem zraku in zadostno hidracijo. Včasih se zdi, da je budnost preprosto nemogoče ohraniti, tudi če se ne moremo ravno pritoževati nad količino nočnega spanca. Kratkotrajni dremež ni nobena pregreha, še več, mnogi ga priporočajo, saj si tako povrnemo nekaj energije, zbistrimo glavo in izboljšamo razpoloženje ter povečamo storilnost.

Večja odzivnost

Temu vse bolj pritrjuje tudi stroka, ki priporoča največ pol ure popoldanskega počitka, najbolje je zadremati za 15–20 minut. Tako se lažje prilagodimo sezonskim spremembam in najdemo ravnovesje, obenem pa s tako kratkim dremežem ne vplivamo na nočno spanje. Zdravniki vseskozi opozarjajo, da lahko neprespanost vodi v številna obolenja, od srčno-žilnih težav, visokega krvnega tlaka, depresije in debelosti ter diabetesa. Dolgo so odsvetovali popoldanski dremež, saj naj bi si s tem otežili uspavanje v večernih urah, a vse več strokovnjakov kratkotrajni počitek sredi dneva dandanes celo priporoča. Tako tudi znanstveniki z univerze v Kaliforniji, ki ugotavljajo, da lahko dremež prinese enake koristi kot dobro prespana noč, prednosti pa so opazne predvsem na področju kognitivnega zdravja. Tisti, ki sredi dneva radi zadremajo, redno ali pa le občasno, se lahko pohvalijo z boljšo sposobnostjo pomnjenja, večjo ustvarjalnostjo, pozornostjo in dojemljivostjo za dogajanje v okolici, odzivnostjo in uspešnostjo pri delovnih zadolžitvah.

Budnost poskusimo ohraniti s telovadbo. FOTO: Andreypopov/Getty Images

Kot pojasnjujejo strokovnjaki, dremeža nikakor ne gre enačiti s spancem. Ko dremamo, nikoli ne zaspimo globoko, ampak za kratek čas zgolj odklopimo misli, odtavamo v drugi svet in dosežemo pomembno raven sprostitve. Naša glava je kakor računalnik, ki se posodablja in ponovno zaganja, kar je nadvse koristno predvsem v obdobjih, ko smo pretirano obremenjeni in morda v pomanjkanju nočnega počitka. Z dremežem zmanjšamo raven adenozina v telesu, kemične snovi, ki se sprošča v telesu in sporoča potrebo po spanju. Kopiči se iz minute v minuto, med spanjem pa se razgradi, kar pomeni, da lahko njegov učinek s kratkim odklopom ravno toliko ublažimo, da lažje ohranimo budnost do večera.

Budilka je nujna

A tudi dremanje, čeprav za mnoge eden od vrhuncev sprostitve v napornem delavniku, mora potekati po pravilih, opozarjajo strokovnjaki, sicer si lahko pridelamo več škode kot koristi. Denimo, nujno si nastavimo budilko, saj, kot rečeno, ne smemo počivati več kot pol ure, najbolje okoli 15 minut, Nasini astronavti po znanstvenih izračunih prisegajo na 26 minut. Najboljši čas je v zgodnjem popoldnevu, nekje med 13. in 15. uro, čas pa si seveda lahko prilagodimo glede na uro prebujanja in uspavanja.

Nikoli ne dremamo v spalnici, izberemo kavč ali udoben sedež. FOTO: Iryna Melnyk/Getty Images

Če smo doma, nikoli ne dremamo v spalnici! Postelja je prostor za nočni, ne dnevni počitek. Izberemo kavč, udoben sedež, klop, pisarniški stol, če je primeren in nam delovno okolje to dopušča. Pandemija je mnogim omogočila delo od doma, ki je ponekod zdaj stalnica, zato si marsikdo lažje privošči kratek spalni odklop. A ne glede na učinkovitost dremeža ne smemo zanemariti spalne higiene. Odrasli potrebujemo okoli osem ur nočnega počitka, zaspati in vstati pa moramo vsak dan ob približno istem času.