Povečajmo intenzivnost vadbe

Prvi topli dnevi imajo skoraj čarobno moč. Kar naenkrat bi tekli dlje, hitreje, bolj resno. V glavi smo že pripravljeni na polmaraton, telo pa še ne čisto.

Marec in april sta meseca, ko imajo fizioterapevti in športne ambulante največ dela. Ne zato, ker bi se ljudje več gibali – ampak zato, ker se gibajo prehitro. Srce in pljuča se prilagodijo relativno hitro. Po nekaj treningih že čutimo napredek in dobimo občutek, da zmoremo več. Mišice, vezi in tetive pa imajo drugačen tempo. Potrebujejo tedne, da postanejo močnejše. Če obremenitev povečamo prehitro, najprej odpovejo stabilizatorji – oglasijo se kolena, ahilova tetiva zategne, opozarjati začne križ.

Ne preskočimo ogrevanja

Zato velja preprosto pravilo: postopnost. Če smo doslej hodili pet kilometrov, naslednji teden ne tecimo osem. Če smo doslej vadili dvakrat na teden, ne skočimo naenkrat na pet treningov. Telo ni stroj.

Veliko razliko naredi tudi ogrevanje. Nekaj minut dinamičnega gibanja – kroženje z rokami, lahkotni počepi, aktivacija kolkov – prebudi mišice in zmanjša tveganje za poškodbe. Preskakovanje ogrevanja je najhitrejša bližnjica do bolečine.

In še nekaj je pomembno: utrujenost je normalna, ostra bolečina ni. Če nekaj špika več dni zapored, to ni znak, da smo trdi, ampak da je bilo preveč.

Marec ni tekmovanje. Je temelj. Če bomo zdaj potrpežljivi, bomo maja bistveno močnejši – in brez prisilnih premorov. Največja zmaga je pogosto v tem, da znamo pravočasno stopiti malo nazaj.