Konec prejšnjega tedna je ameriški predsednik Donald Trump v očitno obupanem poskusu pred novembrskimi delnimi parlamentarnimi volitvami v Združenih državah Amerike predstaviti sebe kot uspešnega predsednika na zunanjepolitičnem področju in v Moskvo poslal svoja dva odposlanca, ki naj bi poskusila znova posredovati v vojni v Ukrajini. Izid njunega posredovanja v Moskvi in Kijevu je seveda neznanka, najverjetneje iz vsega tega pompa, ki so ga zganjali zahodni mediji, ne bo nič, tako kot v preteklosti. Trump je v svojih impulzivnih zunanjepolitičnih zamislih celo spodbudil srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki se je res zgodilo pred dobrim letom dni, 15. avgusta lani, v vojaškem oporišču Elmendorf-Richardson blizu Anchoragea na Aljaski. Kot je že v navadi na takšnih srečanjih, smo slišali veliko spodbudnih besed, ki se po navadi potem izkažejo za neuresničljive, je pa to srečanje spomnilo svetovno javnost na to, da je imela Rusija v Severni Ameriki določeno vlogo. Do leta 1867 je bila današnja ameriška zvezna država Aljaska v lasti Rusije, takrat jo je ruski car Aleksander II. po porazu v Krimski vojni zaradi pomanjkanja denarja prodal ZDA za tedanjih 7,2 milijona dolarjev (zdaj bi to bilo kakih 135 milijonov). Da je bila Aljaska kar dolgo ruska kolonija v Severni Ameriki, je znano že dolgo, manj znano pa je, da so Rusi v tistem času imeli kolonijo bistveno južneje: v Kaliforniji.
Za 7,2 milijona ameriških dolarjev je ruski car prodal Aljasko leta 1867. Foto: Wikipedia
Postojanka
Od 1812. je 30 let, vse do leta 1842, še preden je danes najbogatejša zvezna država Kalifornija postala del ZDA, okoli 145 kilometrov severno od San Francisca delovala ruska kolonialna postojanka, danes znana kot Fort Ross, pred več kot 200 leti pa se je imenovala Kriepost Ross. Naselili so jo ruski priseljenci z Aljaske, ki so iskali bolj rodovitno okolje za pšenico in druge poljščine, ki v mrzlem okolju Aljaske, ki so jo Rusi kolonizirali le dobrih deset let prej, leta 1799, niso najbolje uspevale. Fort Ross je bil najjužnejši krak ruskega cesarskega imperija. Kot pravijo ameriški zgodovinarji, ni bil samo naselbina, ki je omogočala hrano tistim na Aljaski, temveč tudi eksponent ruske carske imperialne politike.
Pravoslavna cerkev v Fort Rossu FOTO: Darrell Gulin/Getty Images
Medtem ko so zahodnoevropske države v 16. in 17. stoletju začele kolonizirati ozemlja na zahodu, je carska Rusija prodirala proti vzhodu. Do leta 1640 so ruski lovci in trgovci s krznom prišli do pacifiške obale Sibirije. Nadaljevali so še naprej čez Beringov preliv, ki loči Azijo in Severno Ameriko, in leta 1799 je tedanji ruski car Pavel prvi formaliziral ozemlje, na katerem je delovala Rusko-ameriška družba, kot ozemlje carske Rusije. Moskva se je tedaj zgledovala po delovanju Britanske vzhodnoindijske družbe, ki je bila v bistvu roka uradnega Londona na ozemljih, kjer so trgovali. Tudi na Aljaski kmalu ni bil pomemben samo dobiček trgovanja s krznom, temveč je dejansko postala ruska kolonija.
Kmalu se je izkazalo, da samo lovljenje arktičnih živali z bogatim krznom ni dovolj, saj je ruskim priseljencem začelo primanjkovati hrane, leta 1806 je rusko kolonijo na Aljaski zajela huda lakota. Tedanji prvi mož Rusko-ameriške družbe Nikolaj Rezanov je sklenil, da bo poskrbel za hrano. Z ladjo Juno je odplul na jug in se usmeril proti zalivu San Francisco. Tam so jih pričakali Španci, ki so takrat vladali v Mehiki, takrat španski koloniji. »Španci so zaradi prisotnosti ruskih trgovcev in lovcev na Aljaski v drugi polovici 18. stoletja začeli graditi svoje vojaške postojanke v severnem delu Kalifornije. Najprej so ustanovili San Diego, potem Santa Barbaro, pa Monterey in nazadnje še San Francisco. Vse te postojanke so bile španski odgovor na Ruse na Aljaski,« je za britanski BBC pojasnil Kent Lightfoot, antropolog na Univerzi Kalifornija v Berkeleyju.
Prvi mož Aljaske Rezanov je v San Franciscu s španskim poveljnikom sklenil dogovor o nakupu hrane za svoje može na Aljaski in se zaročil s 15-letno hčerko španskega poveljnika. Ob vrnitvi na Aljasko je videl, da je severni del Kalifornije veliko bolj rodoviten kot Sibirija ali Aljaska, da tam ni španskih vojakov, zato se je odločil Aljasko razširiti do Kalifornije. Leta 1812 se je 25 Rusov in 80 Indijancev in Inuitov z Aljaske izkrcalo 145 kilometrov severno od San Francisca, na ozemlju današnjega okrožja Sonoma, in tam postavilo rusko postojanko, današnji Fort Ross. Danes je tam lesena replika originalne postojanke, ki je bila porušena in požgana med potresom, ki je 1906. prizadel ta del Kalifornije. Postavljena je bila na polotoku nad Pacifikom, da so lahko nadzorovali morebitni napad Špancev. Tam je tudi lesena cerkev, ena najstarejših in največjih pravoslavnih cerkva na zahodni polobli.
Monrojeva doktrina
Mnogo ljudi po svetu, tudi v ZDA in celo v Kaliforniji, ne ve, da je bil del severne Kalifornije včasih ruska kolonija. Rusi so imeli v začetku 19. stoletja velike načrte: prek svoje kolonije Aljaske so želeli kolonizirati tudi današnji Oregon, kar pa je povzročilo odpor v Washingtonu, in tudi zaradi tega naj bi nastala znana Monrojeva doktrina, temelj ameriške zunanje politike, ki prepoveduje tuje vmešavanje v dogajanje na zahodni polobli.
Brez razlikovanja
Kot priznavajo ameriški zgodovinarji in antropologi, je bil Fort Ross zelo živahna postojanka, saj Rusi v nasprotju z Angleži, Španci ali Francozi niso poznali etičnega ali rasnega razlikovanja, zato je tam živelo tudi veliko okoliških domačih Indijancev, ki so se brez težav vključevali v življenje skupaj z Rusi in aljaškimi indijanskimi in inuitskimi lovci. Rusi v Kalifornijo niso prišli kot Španci, da bi te kraje civilizirali na njihov način, pravijo antropologi.
Sčasoma je postal center obrti v Kaliforniji. FOTO: Amit Basu Photography/Getty Images
Fort Ross je sčasoma postal center obrti v Kaliforniji. Tam so gradili ladje, ki so lahko plule čez Pacifik, leta 1817 so zasadili prve vinograde – Sonoma je zdaj najpomembnejše kalifornijsko vinsko območje. Rusi so sodelovali s španskimi in mehiškimi sosedi, da so lahko pri življenju ohranjali svoje aljaške naselbine. Vendar jim najpomembnejše ni uspelo: pridelali so premalo hrane za naselja na Aljaski. Med letoma 1826 in 1833 jim zaradi megle in glodavcev ni uspelo dostaviti skoraj nič žita na Aljasko, zato so morali tamkajšnji lovci prodati velike količine krzna morskih vider, da so preživeli. Zato je ruska Aljaska sklenila dogovor z britansko družbo Hudson Bay Company, da jim je začela dostavljati zadostno količino živil, in ruske kolonije v Kaliforniji je bilo kmalu konec. Leta 1842 so Rusi odpluli iz Fort Rossa, ozemlje je kupil švicarski priseljenec John Sutter in sedem let po tem, ko so zadnji Rusi odpluli proti severu, so v bližini našli zlato. Začela se je zlata mrzlica, Kalifornija pa je kmalu postala ameriška zvezna država.
