

Vsi so ljubki, toda kateri je najboljši za nas? FOTO: Trista Hinton/Getty Images

Družine potrebujejo ljubljenčka, ki se ne ustraši hitrih gibov. FOTO: Mariia Vitkovska/Getty Images

Mačja radovednost je dober znak. FOTO: Nils Jacobi/Getty Images



Pri mladičih ne moremo dobiti stoodstotne napovedi, ker se še razvijajo, veliko pa doprinesejo vzgoja, navajanje na ljudi, zdravje in okolje. Kljub temu lahko z nekaj preprostimi koraki precej zmanjšamo tveganje, da bomo domov odnesli živahen vrtinec, če smo v resnici potrebovali mirnega sopotnika.
Ne zanašajmo se na en sam vtis, žival opazujmo v več situacijah in dlje.
Ne zanašamo se na en sam vtis. Mladiča opazujemo v več trenutkih: ko pride človek v prostor, ko se umiri, ko se igra, ko ga nežno primemo in ko ga preseneti zvok ali nenaden gib. Pri psu gledamo, ali se rad približa in išče stik ali se raje umika. Opazimo, kako prenaša dotik po telesu, dvigovanje tačk in kratek objem. Pri mački nas zanima, ali je radovedna, se pusti pobožati, kako hitro se sprosti, ko nastopi nova situacija. Posebno pomembno je, kako hitro se žival po presenečenju znova zbere. To nam pogosto pove več kot vse drugo.

V pomoč so nam tudi bolj urejeni preizkusi značaja, ki jih včasih uporabljajo rejci in zavetišča. Tak preizkus ne napove prihodnosti do podrobnosti, nam pa pokaže, ali je mladič bolj družaben ali bolj zadržan, ali ga hitro vznemirijo dražljaji, se hitro umiri in ali se v stiku z ljudmi počuti varno. Zavetišča imajo pri mačkah pogosto sistem, s katerim ocenijo, kakšna se lažje prilagodi mirnemu domu in kakšna potrebuje več prostora in časa. Pomembno je, da se zavedamo: stres v zavetišču ali na obisku lahko vedenje začasno spremeni, zato vedno upoštevamo širšo sliko in ne sodimo po enem samem trenutku.
Mladič se mora ob stiku z ljudmi počutiti varen.
Ko izbiramo žival za družino z otroki, iščemo predvsem mirnost, stabilnost in družabnost. Žival mora dobro prenašati dotik in nenadne gibe, ne sme se hitro ustrašiti in mora po razburjenju hitro znati najti mir. Pri psu je še posebno pomembno, da ne kaže napetosti pri hrani in igračah ter da se zna igrati brez pretiranega grizenja in skakanja. Za družino je pogosto varnejša izbira mlada odrasla žival, pri kateri se značaj že jasneje vidi.
Stres v zavetišču ali na obisku lahko vedenje začasno spremeni.
Če živimo sami in veliko potujemo ali radi hodimo v hribe, potrebujemo prilagodljivega in samozavestnega spremljevalca. Če bi radi psa, nam ustreza žival, ki se rada uči in sodeluje ter se dobro znajde v novih okoljih. Pomembno je, da dobro prenaša samoto in spremembe, saj sicer lahko razvije močno stisko, ko nismo doma. Pri takšnem načinu življenja moramo realno oceniti, ali imamo zanesljivo varstvo in ali lahko žival vključimo v svoj ritem brez stalnega stresa zanjo.

Za starejšega človeka iščemo predvsem miren značaj in nežno vedenje; idealna je žival, ki ne skače, ne vleče in ne zahteva dolgih sprehodov, temveč se dobro počuti v mirni družbi. V takem domu se pogosto najbolje obnese odrasla ali starejša mačka oziroma pes, ki ima že ustaljene navade in ne potrebuje intenzivnega učenja in stalne pozornosti. Mladiči so lahko prikupni, a zahtevajo veliko gibanja, doslednosti in potrpežljivosti, zato se v takem gospodinjstvu hitro pokažejo težave.