Pred sejanjem preverimo kakovost semen

Čeprav je še zima, se hitro bliža sezona obdelave vrtnih gredic. Če sadike vzgajamo sami, bo kmalu čas za sejanje povrtnin in okrasnih cvetlic. V vsakem primeru je, preden semena položimo v zemljo, priporočljivo preveriti njihovo kaljivost. Tistih, ki smo jih lani pobirali sami, in onih, ki so nam ostala v kupljenih zavojčkih. Kajti morda niso več dobra in bomo zato zaman čakali, da bi iz njih zrasle rastlinice. Sposobnost kalitve se namreč s časom zmanjšuje, odvisna pa je tudi od načina shranjevanja in vrste. Preprosti testi kaljivosti bodo pokazali, ali so semena še dovolj kakovostna, da bo vrt bogato obrodil ali bujno zacvetel.

Test z vlažno brisačo

Najzanesljivejši način za oceno kakovosti semen je test z vlažno papirnato brisačo. Vzamemo nekaj semen iste vrste in jih razporedimo po vlažni papirnati, kuhinjski brisači, pri čemer pazimo, da je ne zmočimo preveč, saj semena potrebujejo vlago, ne pa namakanja v vodi. Položimo jih na brisačo, to prepognimo, vse skupaj položimo v plastično vrečko ali posodo s pokrovom, označimo z datumom in zapišemo tudi vrsto semen. Vrečko postavimo na mesto, kjer stalna sobna temperatura znaša približno 22 stopinj Celzija.

Po približno sedmih do desetih dneh preverimo, koliko semen je vzklilo. Če jih je vzklila večina, je seme še uporabno in ga lahko posejemo; če večina ne pokaže znakov kalitve, je verjetnost uspeha v zemlji precej manjša. Ta postopek je zelo priporočljiv, saj pokaže dejanski potencial kalitve in ne temelji zgolj na videzu. Kalitev pomeni, da je razvojni mehanizem semen še aktiven, kar je ključno za uspešno rast.

Če jih je vzklila večina, je seme še uporabno in ga lahko posejemo. FOTO: Sumetho/Getty Images

Malce matematike

Pri preverjanju kakovosti se pogosto uporablja matematični izračun odstotka kaljivosti: število semen, ki vzklijejo, delimo s skupnim številom testiranih in rezultat pomnožimo s sto. Rezultat je dejanski delež tistih, ki bodo po setvi verjetno uspešno vzklila. Če je odstotek zelo nizek, torej manj kot polovičen, je bolje razmisliti o nakupu novega semena, saj bi sicer izgubljali čas, zemljo in energijo. Če jih vzklije več kot 80 odstotkov, so zelo kakovostna, med 60 do 80 odstotki še uporabna. Pri izvedbi testa je ključno, da ohranjamo brisačo vlažno, vendar ne premočeno, sicer lahko semena, še preden začnejo kaliti, zgnijejo. Vrečka naj ne bo hermetično zaprta, kajti semena ne potrebujejo le vlage, temveč tudi nekaj zraka. Nekatere vrtnarske smernice priporočajo, da vrečko pustimo rahlo odprto ali uporabimo krožnik, prekrit s plastično folijo, ki omogoča delno izmenjavo zraka.

Ta preprosti preizkus zagotavlja natančno pripravo na spomladansko setev in prepreči neprijetna presenečenja na gredicah. Še posebno je koristen, če imamo večletno zalogo semen, kajti le preverjanje pokaže, ali imajo še dovolj potenciala za rast. Zlasti je priporočljiv, če smo semena lanske zelenjave ali cvetja shranili sami, kaljivost teh namreč niha glede na razmere v prostoru, kjer smo jih hranili: je bilo tam hladno, suho, temno, morda preveč vlažno ali pretoplo.

Zlasti je test priporočljiv, če smo semena lanske zelenjave ali cvetja shranili sami. FOTO: Standart/Getty Images

Obstaja tudi hitrejši test, ki sicer ni povsem zanesljiv za vse vrste, lahko pa hitro poda odgovor na vprašanje, ali so semena še uporabna ali so morda že odmrla. To je vodni test: semena položimo v kozarec z vodo sobne temperature in počakamo približno 15–20 minut. Tista, ki potonejo na dno, so še živa, medtem ko v onih, ki plavajo na površini, najbrž ni več življenja ali so presuha za kalitev. Treba je vedeti, da ta metoda ni primerna za zelo drobna semena, zato jo je smiselno kombinirati s testom vlažne brisače. Malce dodatnega dela pred sejanjem se bo obrestovalo z bujnejšim vrtom in bogatejšim pridelkom.