Jutri, 3. aprila, bo minilo točno 30 let, odkar so agentje ameriških varnostnih agencij obkolili leseno kočo v odročnih gozdovih blizu mesteca Lincoln v zvezni državi Montana in aretirali Theodorja Kaczynskega - Teda, ki so ga varnostne agencije in mediji poimenovali Unabomber in ki je bil skoraj dve desetletji eden najbolj iskanih ljudi v Združenih državah Amerike. Organi pregona so osemnajst let tavali v popolni temi, kdo, za vraga, je človek, ki je po pošti pošiljal eksplozivne naprave najrazličnejšim ljudem in je v skoraj dveh desetletjih ubil tri ljudi, 23 pa jih je resneje poškodoval.

Lov na Unabomberja se je začel maja 1978, ko je po pošti poslal primitivno, doma izdelano bombo na univerzo Northwestern v Chicagu, namenjena je bila profesorju Buckleyu Cristu. Paketek se je zdel profesorju sumljiv, zato je poklical univerzitetno varovanje. Ko je policist Terry Marker pošiljko odprl, je ta eksplodirala, Marker je utrpel manjše poškodbe. Čez eno leto je Kaczynski spet poslal eksplozivno pošiljko na univerzo, odprl jo je študent John Harris, v eksploziji se je lažje poškodoval. Ti dve Tedovi akciji še nista vzbudili zanimanja javnosti, njegova tretja pošiljka pa je bila veliko bolj odmevna.

Eksplozija v zraku

Novembra 1979 je na poletu letala družbe American Airlines iz Chicaga v Washington eksplodirala naprava, ki je bila v prostoru za prtljago. Šlo je za pisemsko pošiljko z eksplozivno napravo, ki se je sprožila, ko se je letalo dvignilo na določeno nadmorsko višino. Na srečo eksplozija ni naredila večje škode na letalu, ki je sicer moralo zasilno pristati, zaradi dima v potniški kabini so v bolnišnici oskrbeli 12 ljudi. Naslednjo bombo je junija 1980 poslal izvršnemu direktorju letalske družbe United Airlines Percyju Woodu. Pošiljka je ob odprtju eksplodirala, Wood je utrpel lažje poškodbe. Naslednjih 12 naprav je Kaczynsky večinoma poslal na naslove nekaterih ameriških univerz – Vanderbilt, Berkeley, Utah, Michigan –, zato so ga v FBI poimenovali univerzitetni bombaš, Unabomber.

Koča v Montani, kjer so Kaczynskega prijeli aprila 1996. VIR: FBI

Njegove zadnje pošiljke so bile čedalje bolj izpopolnjene, z njimi je ubil tri ljudi, Hugha Scruttona, lastnika trgovine računalnikov v kalifornijskem Sacramentu, Tomasa Mosserja, direktorja marketinške agencije iz New Jerseyja, in Gilberta Brenta Murraya, lobista kalifornijske lesne industrije. Pozneje so preiskovalci ugotovili, da je Unabomber naslovnike izbiral bolj ali manj naključno. Njegove eksplozivne naprave so bile narejene bolj ali manj primitivno iz predmetov, ki jih je našel v okolici svoje koče, lesa, ostankov električnih kablov in podobnega. Vodja oddelka FBI za balistiko in eksplozivne naprave Chris Ronay ga je v nekem intervjuju poimenoval bombaš reciklaže. Deluje tako, kot bi zbiral odpadne konzerve in drug odpadni material in potem kot nekakšen neandertalec naredi bombo, je leta 1996 za BBC izjavil Ronay.

Obupana policija

Potem ko sta v letih 1994 in 1995 zaradi posledic poškodb v eksploziji umrla Mosser in Murray, je bila ameriška policijska srenja obupana. Unabomber za seboj ni puščal sledi, za uporabne informacije o njem je FBI razpisal milijon dolarjev visoko denarno nagrado. Aprila 1995 pa se je zgodil preboj. Da bi opravičil svoje skoraj dve desetletji trajajoče nasilje, je Kaczynski uglednima ameriškima dnevnikoma New York Timesu in Washington Postu poslal nekakšen manifest, dolg okoli 35.000 besed, ter ga naslovil Industrijska družba in njena prihodnost. V njem je dokazoval, kako moderno življenje ogroža človekove pravice in dostojanstvo ter da je edina rešitev, ki bi preprečila nadaljnji psihološki in družbeni propad človeštva, razgradnja sodobnih tehnoloških sistemov, ki najbolj prispevajo k razčlovečenju človeške rase. V spremnem pismu je zapisal, da je pripravljen prekiniti svojo bombaško dejavnost, če bosta najuglednejša dnevnika objavila njegova razmišljanja.

V obeh časopisih so seveda takoj stopili v stik z organi pregona; kot je pozneje razlagal posebni agent FBI Terry Turchie, sprva niso bili naklonjeni temu, da bi dnevnika objavila Unabomberjev manifest. Več ljudi v političnih vrhovih in v vrhu policijskih in varnostnih agencij je menilo, da bi bila lahko objava zelo škodljiva, saj bi to pomenilo, da bi morali dati medijsko pozornost in prostor vsakemu teroristu za širjenje svojih idej. Po treh mesecih tuhtanja je padla odločitev, da manifest le objavijo, saj je prevladala domneva, da bi morda kdo lahko prepoznal pisca teh besed, sploh »ker je bil tekst prežet s posebnim čustvenim nabojem«.

Del bombe, ki jo je razneslo v Salt Lake Cityju. VIR: Fbi

Sumničava svakinja

Preboj se je zgodil povsem nepričakovano. Profesorica filozofije Linda Patrik, žena Davida Kaczynskega, Tedovega brata, je bila z možem v času objave manifesta na počitnicah v Franciji. Z zanimanjem je o Unabomberju brala vrsto člankov, ki so takrat izhajali v International Herald Tribunu, časopisu, ki je v angleščini izhajal v Parizu. Kot je kasneje dejala, je po vsakem članku, ki ga je prebrala, pomislila, da tole deluje, kot da bi imel prste vmes Davidov brat Ted. Ne samo način razmišljanja in pisanja v manifestu, tudi drugi dejavniki so ji bili sumljivi. Denimo, da je znal Unabomber dobro obdelovati les, da so bombe eksplodirale v krajih, kjer je včasih delal in živel Ted. Tako je čez dan ali dva moža vprašala, kaj misli, ali bi bil lahko Unabomber njegov brat.

Kot je razlagala, je David dolgo strmel v tekst manifesta in v nekem trenutku, kot je pozneje dejal, začel razmišljati o možnosti, da bi bil lahko njegov brat najbolj iskana oseba v Ameriki. Družina je bila v hudi dilemi, razkriti možnost, da je njihov član najbolj iskana osebnost v Ameriki in ga poslati v dosmrtni zapor, ali molčati. Odločili so se za prvo, kmalu je sledila aretacija. Še prej so preiskali družinsko hišo v Chicagu, v kleti so našli razmišljanja Teda Kaczynskega iz leta 1971, podobna tistim, ki jih je objavil v manifestu čez četrt stoletja. V koči v Montani, kjer so ga potem aretirali, so našli goro neizpodbitnih dokazov, da je bil Ted Kaczynski res Unabomber in dve desetletji najbolj iskani človek v Ameriki.