
Galerija

Ko zapade sneg, marsikdo pomisli, da je rekreacije za letos konec. V telovadnico se nam ne ljubi, tek po spolzkih pločnikih ni mikaven, smuči pa niso za vsak žep in vsako voljo. A ena najbolj preprostih oblik gibanja je takrat dobesedno pred vrati – hoja. Seveda: po snegu.
Hoja po zasneženi podlagi ni le sprehod z lepšim razgledom. Zaradi mehke in nestabilne podlage telo dela bolj, tudi če se tega ne zavedamo. Mišice nog in trupa se morajo nenehno prilagajati, korak je krajši, ravnotežje bolj aktivno. Rezultat je več dela za telo, in to brez občutka napora ali prisile.
Velika prednost hoje po snegu je, da ni hitra. In prav v tem je njena moč. Ne sili v tempo, ne zahteva štoparice in ne kaznuje, če se vmes ustavimo. Primerna je za skoraj vse – za tiste, ki redno hodijo, in za tiste, ki že dolgo niso naredili ničesar. Dovolj je že 20 ali 30 minut.

Pomembno je, da se oblečemo pametno. Topla, a zračna oblačila, nepremočljivi čevlji z dobrim podplatom in kapa so pomembnejši, kot si morda mislimo. Hitrost naj bo takšna, da se malo ogrejemo, ne pa spotimo. Hoja naj bo prijetna, ne naloga, ki jo je treba opraviti.
Hoja po snegu ima še eno pomembno prednost: dobro vpliva na glavo. Tišina, bela barva in počasnejši ritem pomirjajo. Marsikdo ugotovi, da se po takem sprehodu lažje zbere, bolje spi in je manj razdražen. Ni zanemarljivo v času, ko je zima dolga in dnevi kratki.
Marsikdo ugotovi, da se po takem sprehodu lažje zbere, bolje spi in je manj razdražen.
Ni treba v hribe ali na posebne poti. Dovolj je bližnji park, gozdna pot ali mirnejša ulica. Če je sneg, je priložnost. In če ni popolno, je še vedno dovolj dobro.
In tudi če ni snega, se odpravimo na sprehod, hoja je pač odlična rekreacija, gotovo najenostavnejša, ki jo lahko izvajamo kjer koli in kadar koli.