Še preden so se začeli letošnji rekordni vročinski valovi in rekordna suša v več evropskih državah, so raziskovalci Inštituta za globalno zdravje (Institute for Global Health) iz katalonske prestolnice Barcelone objavili zanimivo študijo, kako lahko družbena neenakost v Evropi prispeva k več kot 100.000 smrtim vsako leto zaradi hude vročine poleti ali nizkih temperatur pozimi. Zanimiva je njihova ugotovitev, ki lahko godi Sloveniji: če bi se stopnja neenakosti na evropski celini znižala na raven države, kjer je stopnja neenakosti med ljudmi najnižja – in to je seveda Slovenija –, bi se stopnja smrtnosti, povezana z ekstremnimi temperaturami, zmanjšala za tretjino.
Raziskovalci so že maja letos – ob napovedih, da bi se lahko razvil rekordni El Niño, vremenska deviacija na Pacifiku, ki ima lahko velike posledice na vreme po vsem svetu – napovedovali, da Evropo čaka »brutalno poletje«. In niso se močno zmotili. Po doslej znanih podatkih je samo do 21. julija v 13 evropskih državah, ki jih je dosegel najhujši vročinski val, zaradi njega umrlo 10.440 ljudi. Kakšna bo ta številka, ko bodo prišteli še žrtve avgustovske vročine, še ni znano, je pa veliko smrti zagotovo povezanih tudi z revščino in z njo neposredno povezano nezmožnostjo ohladiti se med vročino.
Letos se je stara celina spopadala s hudo vročino. FOTO: Filippo Monteforte/Afp
Vroča Evropa
Stara celina se po nekaterih podatkih segreva dvakrat hitreje kot drugi kontinenti. Ozračje v Evropi je zdaj v povprečju toplejše za 2,54 stopinje Celzija kot ob začetku industrijske revolucije. Preostali svet se je v istem obdobju segrel v povprečju za 1,4 stopinje Celzija. Po letu 1990 se je ozračje v Evropi vsakih deset let segrevalo v povprečju po 0,56 stopinje Celzija, v Severni Ameriki za 0,42 stopinje Celzija, 0,36 stopinje Celzija v Afriki in 0,27 stopinje Celzija v Južni Ameriki.
Zmanjšanje revščine
Raziskovalci so z različnimi modeli prišli do zelo zanimive ugotovitve, in sicer da bi poleg siceršnjega zmanjšanja socialne neenakosti in znižanja materialnega in socialnega pomanjkanja prebivalstva na raven osrednje Švice to pomenilo za približno 59.000 manj smrti, povezanih z ekstremnimi temperaturami in revščino. In obratno, če bi se po vsej Evropi materialno in socialno pomanjkanje ter neenakost povzpela na raven jugovzhodne Romunije, kjer je v EU največje pomanjkanje materialnih in socialnih dobrin, bi se število smrti zaradi vremenskih ekstremov povzpelo še za vsaj 101.000.
59.000 manj smrti bi bilo, če bi se socialna neenakost ter materialno in socialno pomanjkanje prebivalstva znižali na raven osrednje Švice.
»Če bi posamezne vlade, evropske, državne, lokalne, mestne, katere koli že, v svoje dolgoročne politike vključile programe za zmanjšanje neenakosti v družbi, bi s tem ubile dve muhi na en mah,« je pred dnevi za londonski Guardian izjavila Blanca Paniello-Castillo, biomedicinska strokovnjakinja in znanstvena raziskovalka pri barcelonskem inštitutu, ki je vodila raziskavo svoje ustanove.
Temperature so se marsikje približale 40 stopinjam Celzija, ponekod pa jih celo presegle. FOTO: Romain Perrocheau/Afp
Uporabili so podatke o umrljivosti v 654 regijah v Evropi med letoma 2009 in 2019, podatke o ekstremnih vremenskih dogodkih, zlasti hud mraz ali vročinske valove, razvitost regije, organizacijo zdravstvenih služb in seveda podatke o gospodarski razvitosti posameznih regij. Ugotovili so, da v gospodarsko bogatejših regijah ljudje manj umirajo zaradi posledic mrzlega vremena oziroma hudih obdobij mraza zaradi bolj izoliranih domovanj in lažje dosegljivega ogrevanja, tudi boljše zdravstvene oskrbe. Je pa, zanimivo, v teh regijah zaznati več umrljivosti med ljudmi zaradi vročine. To pripisujejo t. i. efektu vročinskega vala na urbanem otoku. Čeprav so mesta praviloma materialno bogatejša, so zaradi veliko asfalta in betona ter pomanjkanja zelenih površin bolj nevarna za življenje v času hude vročine.
V času vremenskih ekstremov je človeško telo v stresu, kar lahko vpliva na imunski sistem in zmanjšanje obrambne sposobnosti telesa v času ekstremnih temperaturnih pogojev, kar lahko poslabša zdravstveno stanje zlasti pri starejših in bolnih. Ugotovili so, da je umrljivost zaradi visokih temperatur v povezavi z višino t. i. indeksa Gini, ki meri neenakost med ljudmi. Kjer je večja neenakost med prebivalstvom, večje materialno in socialno pomanjkanje med ljudmi pri dnu družbene lestvice, je tudi večja umrljivost prebivalstva zaradi ekstremnih temperatur.
V gospodarsko bogatejših regijah ljudje manj umirajo zaradi posledic mrzlega vremena. FOTO: Toby Melville/Reuters
Mraz kot grožnja
Kot ugotavljajo v analizi, je mraz še vedno večja grožnja za ljudi v Evropi, a bi se to lahko kmalu spremenilo, saj se ozračje okoli Zemlje hitro segreva in bi bila poletna vročina lahko kmalu večja grožnja za zdravje ljudi.
Mnogi znanstveniki in okoljevarstveni aktivisti pozdravljajo ugotovitve barcelonskega inštituta, saj jih vidijo kot še en argument, ki lahko služi za prepričevanje politikov in drugih odločevalcev, da je vrag odnesel šalo, da se mora človeštvo strezniti in zmanjšati uporabo fosilnih goriv in izpuščanje toplogrednih plinov. Malcolm Mistry, epidemiolog z londonske fakultete za higieno in tropske bolezni, ki ni sodeloval pri raziskavi, je za Guardian dejal, da bi morale njihove ugotovitve pomagati pri spremembi podnebnih politik, čeprav so najbrž zelo konservativne, je še pristavil: avtorji raziskave so uporabili podatke iz časov pred pandemijo covida, zaradi česar so podatki o stopnji revščine, ki so pomemben faktor raziskave, nižji, kot bi bili, če bi upoštevali še podatke do danes. Stopnja pomanjkanja in revščine se je v mnogih evropskih državah po letih 2021 in 2022 močno povečala, tako da bi utegnile biti številke iz raziskave s sedanjimi podatki še hujše.
