PRIMADONA

Preživela Gonars in Dachau ter očarala svetovne odre

Trebanjska operna diva Vilma Bukovec je v skoraj štirih desetletjih kariere ustvarila 65 glavnih vlog in nastopila v skoraj 2000 predstavah. V domačem Trebnjem so ji zdaj posvetili razstavo.
Županja Mateja Povhe ob sliki, ki jo je podarila Vilma Bukovec občini, na drugi strani ob sliki Damjana Šalehar, avtorica razstave. Foto: Drago Perko

Županja Mateja Povhe ob sliki, ki jo je podarila Vilma Bukovec občini, na drugi strani ob sliki Damjana Šalehar, avtorica razstave. Foto: Drago Perko

Na razstavi so številni predmeti pokojne dive. Foto: Drago Perko

Na razstavi so številni predmeti pokojne dive. Foto: Drago Perko

Takole so jo predstavili na Poljskem. Foto: Drago Perko

Takole so jo predstavili na Poljskem. Foto: Drago Perko

Bila je tudi članica sindikata. Foto: Drago Perko

Bila je tudi članica sindikata. Foto: Drago Perko

Iz leta 1927 Foto: Drago Perko

Iz leta 1927 Foto: Drago Perko

Vilma Bukovec (1920–2016) Foto: Drago Perko

Vilma Bukovec (1920–2016) Foto: Drago Perko

Videti je mogoče tudi pahljačo iz nojevih peres. Foto: Drago Perko

Videti je mogoče tudi pahljačo iz nojevih peres. Foto: Drago Perko

Županja Mateja Povhe ob sliki, ki jo je podarila Vilma Bukovec občini, na drugi strani ob sliki Damjana Šalehar, avtorica razstave. Foto: Drago Perko
Na razstavi so številni predmeti pokojne dive. Foto: Drago Perko
Takole so jo predstavili na Poljskem. Foto: Drago Perko
Bila je tudi članica sindikata. Foto: Drago Perko
Iz leta 1927 Foto: Drago Perko
Vilma Bukovec (1920–2016) Foto: Drago Perko
Videti je mogoče tudi pahljačo iz nojevih peres. Foto: Drago Perko
 17. 10. 2026 | 18:00
7:26

Vedela sem, da je Vilma Bukovec Trebanjka in da je bila pomembna operna pevka. Kaj več pa nisem vedela. Nihče nam je ni zares približal. Potem je prišla pobuda Občine Trebnje in Klekljarske skupine Žnurce, da pripravimo razstavo o Vilmi Bukovec. Z veseljem sem se lotila dela in predvsem raziskovanja njenega življenja. Navdušila me je predvsem kot osebnost,« nam je povedala avtorica razstave Damjana Šalehar. Na razstavi Trebanjska operna diva Vilma Bukovec (1920–2016), ki bo v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje odprta do 5. decembra, so predstavljeni njeni osebni predmeti, kostumi, kostumski dodatki iz opernih vlog, fotografije in dokumenti.

Vilma Bukovec (1920–2016) Foto: Drago Perko
Vilma Bukovec (1920–2016) Foto: Drago Perko

Dvakrat v taborišču

Vilma je bila primadona, pela je na največjih odrih. A njena življenjska zgodba ni bila lahka in preprosta. Življenje jo je večkrat močno preizkusilo. Rodila se je 7. februarja 1920 v Trebnjem očetu Ivanu Bukovcu, gostilničarju, in materi Jožefi, rojeni Zupančič. Bila je najmlajša od osmih otrok. Glasba jo je spremljala od otroštva. Z materjo je prepevala slovenske ljudske pesmi, najraje pa naj bi pela sama v gozdu in med plezanjem po drevesih. Pri komaj devetih letih je kot solistka pela s pevskim zborom v trebanjski cerkvi. Leta 1929 je začela peti v otroškem cerkvenem zboru, kaplan France Blažič pa ji je kmalu zaupal solistični part. Doma so že zgodaj opazili, da je nekaj posebnega.

Na razstavi so številni predmeti pokojne dive. Foto: Drago Perko
Na razstavi so številni predmeti pokojne dive. Foto: Drago Perko

Osnovno šolo je obiskovala v Trebnjem, gimnazijo pa v Novem mestu. Po maturi je začela študirati pravo v Ljubljani, vendar jo je vse bolj vleklo k petju. Leta 1941 je zmagala na pevskem tekmovanju ljubljanske Opere in se dokončno posvetila solopetju. Pot do opernega odra pa je presekala vojna. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta, približno devet mesecev je preživela v italijanskem koncentracijskem taborišču Gonars. Niti tam ni nehala peti – ustanovila je pevski zbor in pela sojetnikom. Leta 1944 so jo poslali še v Dachau ter jo po približno mesecu dni izpustili.

Manjkala le enkrat

Že istega leta, torej 1944., je kot Siebel v Gounodovem Faustu debitirala na odru ljubljanske Opere. Njena kariera je trajala skoraj 40 let, v njenem opusu je 65 glavnih vlog, sodelovala je v 73 premiernih uprizoritvah in nastopila na skoraj 2000 predstavah. Izvedeli smo, da je v vseh teh desetletjih odpovedala samo eno predstavo. Poznavalci nam povedo, da je nase še posebno opozorila kot Marinka v Prodani nevesti, ki jo je odpela kar 104-krat, prav s to vlogo se je leta 1982 tudi poslovila od opernega odra.

Takole so jo predstavili na Poljskem. Foto: Drago Perko
Takole so jo predstavili na Poljskem. Foto: Drago Perko

Pela je Čo-čo-san, Margareto, Mimi, Manon, Tosco, Aido, Salomo, Desdemono, Rusalko, Jenůfo, Tatjano in številne druge velike operne junakinje. Pela je Parizu, Salzburgu, Firencah, Bologni, Pragi, Moskvi, Kairu, Barceloni in Pekingu ter desetletje redno nastopala v Franciji in Belgiji.

Leta 1954 je na mednarodnem pevskem tekmovanju v Toulousu osvojila prvo nagrado in zlato medaljo v svoji kategoriji, leto pozneje pa še prvo nagrado med soprani na tekmovanju v Verviersu. Prejela je dve Prešernovi nagradi, prvo za vlogo Manon, drugo leta 1982 za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja. Med pomembnimi priznanji so še Bettetova nagrada, zlata lira, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in častno Valvasorjevo priznanje. Sodelovala je pri krstnih uprizoritvah osmih slovenskih opernih del.

Bila je tudi članica sindikata. Foto: Drago Perko
Bila je tudi članica sindikata. Foto: Drago Perko

Pahljača iz nojevih peres

Vilma Bukovec je z možem, uglednim zdravnikom, otorinolaringologom in akademikom dr. Vinkom Kambičem Belokranjskemu muzeju podarila zbirko umetniških del, del svoje zapuščine pa je podarila tudi Trebnjemu. Iz tega gradiva so za razstavo izbrali nekatere predmete, s katerimi je bilo mogoče sestaviti zgodbo o njenem življenju in delu. »Zanimivi so predvsem operni rekviziti, ki jih lahko vidimo tudi na originalnih fotografijah Vilme Bukovec v posameznih vlogah. Eden takšnih je pahljača iz nojevih peres.

Videti je mogoče tudi pahljačo iz nojevih peres. Foto: Drago Perko
Videti je mogoče tudi pahljačo iz nojevih peres. Foto: Drago Perko

Na fotografiji jo ima Vilma v rokah v vlogi Tatjane v operi Jevgenij Onjegin iz leta 1948,« pove Šalehartova, ki je v nekaj mesecih zbrala, uredila in postavila izjemno razstavo, po kateri nas popelje. »Med njimi so na primer dokumenti oziroma izkaznice, povezane s sindikatom opernih pevcev oziroma z njenim poklicnim delovanjem v času Jugoslavije. Imamo tudi gradivo, povezano z njenimi gostovanji. Med drugim je ohranjen originalni plakat iz petdesetih let, mislim, da iz leta 1957, povezan z enim od gostovanj,« še izvemo. »Ohranila je svojo domačnost, iskrivi duh, nekaj tistega, kar je imela že kot majhna deklica, ko je pela v gozdu, plezala po drevesih in pela. To me je res navdušilo,« priznava avtorica razstave.

Povezani dediščini

Ob razstavi, s katero so se poklonili slavni rojakinji, so na svoj račun prišle tudi članice Klekljarske skupine Žnurce, ki so že pred tremi leti uspešno iskale in našle način, kako klekljano čipko povezati z znano osebnostjo iz domačega okolja. Izbrale so Vilmo Bukovec, ker je bila pomembna trebanjska rojakinja in ker so v njeni življenjski zgodbi, srčnosti, domačnosti ter navezanosti na Trebnje videle močno zgodbo. Tako so povezale dve dediščini: klekljarsko ustvarjalnost Žnurc in zapuščino Bukovčeve.

Iz leta 1927 Foto: Drago Perko
Iz leta 1927 Foto: Drago Perko

»Zdelo se nam je, da je to krasna priložnost, da povežemo dve dediščini,« nam je ponosno povedala Marija Prosenik, vodja Klekljarske skupine Žnurce, ki je bila pobudnica razstave. »Trebnje se že dolgo zaveda, da ima tako pomembno rojakinjo. Na žalost pa doslej nismo imeli primernega prostora, v katerem bi lahko njene stvari primerno in trajno ovekovečili ter predstavili. V prihodnje bomo dobili tudi kulturni oziroma turistično-družbeni center, kjer bo Vilmi Bukovec namenjena posebna soba,« se Marija nadeja, da bo rojakinja slej ko prej dobila mesto, ki ji pripada.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
PromoPhoto
ODLOČITVE
Promo
GLASBA
Promo
PRAZNIČNE DOBROTE
Promo
PODATKI
PromoPhoto
POLNOLETNOST
Promo
SPLETNA TRŽNICA
Promo
PRIHODKI
Promo
VARNOST PODATKOV
Promo
ZNANOST
Promo
MREŽA
Promo
KAKO PRIHRANITI DENAR
Promo
ONKOLOGIJA
ENERGETIKA
Promo
PRIHODNOST
Promo
PLATFORMA
PromoPhoto
ZLOŽLJIV TELEFON
Promo
SETEV
PromoPhoto
DEMENCI PRIJAZNA SKUPNOST