Pri edini čebelarski kapeli v Evropi posadili lipe

Lipa in čebele povezujejo. Tudi občine. Lipa ima tako in tako simbolni pomen za Slovence, pogosto je rasla v središču vasi in je bila srčika družbenega življenja. Bile so lipe, okoli katerih so se ob nedeljah zbirali možje in modrovali. Naj stvari so tri – tri občine in tri lipe. Tako nekako je na Dolenjskem, kjer so minulo soboto na Lanšprežu župana občin Mirna in Šentrupert, Dušan Skerbiš in Tomaž Ramovš, ter županja Občine Trebnje Mateja Povhe posadili tri lipe.

Lanšprež lipa

Ohranjajo čebelarsko tradicijo.

Lanšprež ima bogato in močno zgodbo: leži na robu Občine Mirna, do njega pridemo s ceste med Gomilo in Rodinami. Od nekdaj mogočnega posestva danes tam stoji ne v celoti ohranjena, v zadnjih letih pa skrbno obnovljena kapela sv. Jožefa in nekaj gospodarskih poslopij, med katerimi izstopa enojni kamniti kozolec. Za kapelo, edino čebelarsko kapelo v Evropi, skrbi Čebelarsko društvo Trebnje. Zemljišče, na katerem stojita kapela in čebelnjak, je v lasti Občine Mirna, ki si prizadeva, da bi še za del zemljišča pod ruševinami gradu država lastništvo prenesla nanjo.

»Želja je, da bi pridobili zemljišča na Lanšprežu in tam naredili vrt medovitih rastlin s sadovnjakom starih dreves in tako dali poudarek temu, kar je svojčas ustvarjal in delal Peter Pavel Glavar. Vesel sem, da smo se danes zbrali na Lanšprežu in zasadili tri lipe kot simbol povezovanja med občinami in sodelovanja Čebelarskega društva Trebnje s čebelarji v vseh treh naših občinah,« je ob tej priložnosti povedal župan Občine Mirna Dušan Skerbiš.

Prvi zapisi o Lanšprežu segajo v leto 1260. Stari grad je večkrat menjal lastnike, novi je bil postavljen v drugi polovici 16. stoletja in po večkratnih lastniških spremembah so ga leta 1700 kupili Auerspergi, 1765. pa je lastnik postal Peter Pavel Glavar, duhovnik, podjetnik in mecen. Lotil se je dela in pustil izjemen pečat: na mestu lesene kapele sv. Mihaela je postavil poznobaročno kapelo sv. Jožefa. Na Lanšprež je najprej pripeljal čebele, kupil je prvo mlatilnico na Kranjskem, postavil moderni mlin, hlev, posadil sadno drevje, zgradil je tudi cesto od Nemške vasi mimo Lanšpreža do ceste proti Mirni. V kapeli je med nedeljsko mašo delil nasvete za kmetovanje in čebelarjenje, ustanovil je prvo čebelarsko šolo na Kranjskem in napisal tudi prvo čebelarsko knjigo v slovenskem jeziku.