Pred dnevi so v Zimbabveju na veliko proslavljali. Vrnil se je namreč kip afriškega ribjega orla, velikega zimbabvejskega orla, popularno poimenovanega tudi ptič Zimbabve, ki je nacionalni simbol te afriške države in ga lahko vidimo v grbu, na zastavi in vseh uradnih in državnih insignijah. Če smo bolj natančni, Južnoafriška republika je pred dvema tednoma Zimbabveju vrnila kamniti kip orla, ki je bil 137 let na (nekdanjem) posestvu Cecila J. Rhodesa, nekdanjega predsednika vlade britanske kolonije Cape, ki je obsegala skoraj ves južni del Afrike, vključno z današnjo Južnoafriško republiko, Namibijo in Bocvano. Rhodes je bil znan tudi kot kralj diamantov, saj je nadzoroval delovanje južnoafriških rudnikov dragih kamnov, poleg tega je skupaj s svojo družbo British South Africa Company koloniziral in nadziral ozemlje današnjih držav Zimbabve in Zambija, ki je bilo vse do dekolonizacije v 60. letih prejšnjega stoletja znano pod imenom Rodezija.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi šlo za kip glumaškega ​orla (bateleur), ki mu v jeziku večinskega naroda Shona, ki živi v Zimbabveju, pravijo chapungu, drugi so prepričani, da gre za ptiča, ki mu domačini rečejo hungve, afriški ribji orel.

Ptiči iz Zimbabveja na fotografiji iz leta 1890 Foto: JAMES THEODORE BENT/Wikimedia commons, javna domena

Skriti pred domorodci

Vrnjeni kip ptiča Zimbabve je dolga stoletja bdel nad ostanki Velikega Zimbabveja, mesta, ki je bilo zgrajeno med 11. in 15. stoletjem in je zdaj na seznamu Unescove svetovne dediščine. Strokovnjaki pravijo, da je bilo nad mestom na kamnitih stebrih in obrambnih stolpih postavljenih vsaj osem kipov orlov, ki naj bi varovali največje naselje v Zimbabveju v srednjem veku. Velikost kamnitih orlov je bila različna, od 25 centimetrov do pol metra. Tudi potem, ko je državna tvorba Velikega Zimbabveja propadla, so kamniti ptiči varovali ruševine mesta, vse do leta 1889, ko je ostanke nekdanje civilizacije odkril lovec Willi Posselt.

Kolonialni gospodar Cecil Rhodes FOTO: ALEXANDER BASSANO/Wikimedia Commons, javna domena

Odločil se je, da s seboj vzame najbolj ohranjen in najlepši primerek kamnitega orla, čeprav so domačini, kot je kasneje zapisal, močno nasprotovali odstranitvi enega od kipov, grozili so mu tudi z orožjem. Vendar jih je pretental, podkupil jih je z odejami in drugim cenenim blagom, s katerim so poskušali beli kolonizatorji dobiti naklonjenost domačinov, in kip je ostal v njegovih rokah. »Druge ptice sem spravil na varno, saj sem nameraval pozneje priti ponje, da bi jih zavaroval pred domorodci,« je takrat, konec 19. stoletja, zapisal Posselt. Ko je prišel v Cape Town, je kamniti kip prodal Rhodesu. Ta ga je postavil kot okras na vrt svoje vile. Dve leti pozneje je Rhodesovo podjetje najelo arheologa Theodorja Benta, da je s svojo ekipo temeljito preiskal ostanke Velikega Zimbabveja. Našel je tudi preostale kamnite kipe orlov, ki jih je Posselt skril dve leti prej. Štiri je poslal v Južnoafriško republiko v enega od tamkajšnjih muzejev, en kip ptiča s podstavkom pa je šel precej dlje, prišel je v roke nemškemu misijonu, ta pa ga je leta 1907 prodal etnološkemu muzeju v Berlinu.

Zakon o Rhodesovi zapuščini

Ko je Zimbabve 1980. postal neodvisen, je vlada prvega predsednika Roberta Mugabeja sprožila obsežno akcijo vrnitve šestih kamnitih orlov. Dva nista nikoli zapustila ozemlja današnjega Zimbabveja. Mugabe je izgubo orlov takrat označil za »brezobzirno kulturno krajo«. Leto pozneje, 1981., je sledila čudna kupčija med vlado Zimbabveja in takrat apartheidskim režimom Južnoafriške republike; slednja se je strinjala, da vrne štiri kipe orlov, razstavljene v njihovem nacionalnem muzeju, v zameno za veliko zbirko čebel, os in mravelj, ki so jo hranili v zimbabvejskem naravoslovnem muzeju – šlo je za več kot tisoč primerkov teh insektov. Leta 2003 se je vrnil ptič s podstavkom iz Berlina, saj so nemške oblasti vrnile 'ukradeno' kulturno blago v zimbabvejsko prestolnico Harare.

Ptiča lahko vidimo v grbu, na zastavi in vseh uradnih in državnih insignijah. FOTO: Getty Images

Veliko težje je bilo dobiti nazaj zadnjega ptiča, tistega z nekdanjega posestva Rhodesa. Ko je ta leta 1902 umrl, je njegovo domovanje v Cape Townu z vsemi predmeti vred prešlo v last generalnega guvernerja britanske kolonije; ko je tudi ta postala neodvisna država, Južnoafriška republika, je posestvo prešlo v državno last kot rezidenca predsednika republike. A leta 1910 so sprejeli zakon, t. i. zakon o Rhodesovi zapuščini, v katerem so v skladu z njegovimi željami zapisali, da se premoženja iz njegovega domovanja v Cape Townu ne sme prodajati, izposojati ali premikati drugam.

In tudi ko se je Južnoafriška republika otresla apartheida in belske prevlade, so oblasti v Pretorii vedno potegnile na plan omenjeni zakon. Lani jeseni so se v državi odločili, da bodo ta pravni zaplet rešili tako, da bodo Zimbabveju za dve leti posodili zadnjega orla, v tem času pa sprožili ponovno pravno presojo zakona. V Harareju pričakujejo, da ptič pri njih ne bo le dve leti, temveč je za vedno priletel domov, kjer je stoletja stal nad zidovi Velikega Zimbabveja. Pridružil se bo sedmim sorodnikom v arheološkem parku ostankov pred stoletji izjemno pomembnega trgovskega in političnega središča zahodne Afrike.