Leta 2020 je Hrvaško dvakrat streslo. Potresa sta bila tako silovita, še posebno tisti v Petrinji, da si tudi Slovenija, ki leži na potresnem območju, ni mogla več zatiskati oči. Rezultat je bil, da je državni zbor 28. novembra 2023 soglasno sprejel resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050, poimenovali so jo Prehitimo potres. Slovenija se je z njo zavezala, da bo naredila vse, da bi bile posledice v primeru potresa čim manjše.
V teh dneh je minilo 50 let od uničujočega potresa, ki je hudo prizadel Furlanijo in zgornje Posočje. Potres je bil katastrofa, ki je zahtevala skoraj 1000 življenj in povzročila ogromno materialno škodo. Več vasi je bilo v celoti uničenih tudi v Občini Kobarid, predvsem v Breginjskem kotu. Ob obletnici so se zvrstili številni dogodki. Enega je organizirala tudi inženirska stroka. Ker se pri nas začne ukrepati šele po nesrečah, so osrednjo pozornost namenili prav omenjeni resoluciji. Eden izmed govorcev je bil Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. »Veste, mi smo v tej državi sprejeli že veliko resolucij, ki so ostale samo črke na papirju. To pa je tisto, česar si pri potresni varnosti nikakor ne bi smeli privoščiti. Zadnjih pet let po potresu v Petrinji, ki je prišel tudi za nas kot nekakšno božje opozorilo, sem se večkrat spraševal: Kaj smo storili? S potresi namreč ni heca!« Zato je Ficko opozoril še na eno podrobnost: »Moram reči, da sem bil navdušen nad potresnim zakonom iz leta 1978. Poklon tistemu uradniku, ki ga je napisal. V treh alinejah 10. člena je zadel celotno bistvo, kaj moramo pri potresni varnosti vedeti: imeti moramo evidenco objektov; vedeti moramo, kako jih sanirati; in če tega ne naredimo, je treba te objekte zapreti, ker so nevarni za življenje.« Potem je dodal: »Rad pa bi poznal tudi tistega uradnika, ki je leta 2017 ta člen črtal iz novega zakona.«
Samo Gostič pravi, da bi bilo treba
do leta 2050 utrditi 1800 stavb na leto. FOTO: Jože Suhadolnik
Vmes so se zgodile poplave ... »Da ne boste mislili, da stroka zadnjih 40 let ni opozarjala, kaj vse je treba narediti za poplavno varnost,« je pribil, v upanju, da s sloganom Prehitimo potres tako tudi dejansko mislimo. Občutek je namreč, da ne.
Velika napaka
Na tem področju se kljub sprejeti resoluciji ni kaj prida spremenilo. Stolpnice na Streliški kot simbol protipotresno popolnoma nepravilne gradnje ostajajo tempirana bomba, zaradi katere bomo po najslabšem scenariju ter s takšno hitrostjo sprejemanja ukrepov gotovo iskali odgovorne za nastalo katastrofo. Odgovornih pa se je medtem nabralo že toliko, da se že zdaj ve, da ne bo nihče odgovarjal. Pa čeprav so vsi vedeli. Da je treba potres – prehiteti.
6–15 odstotkov prebivalstva Slovenije živi v potresno ogroženih objektih, v katerih bodo ob močnem potresu človeške žrtve.
Na koncu strokovnega posveta je Dejan Prebil iz inženirske zbornice poprosil za besedo … »Kot rečeno, resolucija je bila pripravljena leta 2023 in je predvidela tudi akcijski plan, ki pa ga še danes nimamo. Zadeva se premika zelo počasi. Ni problem samo v tem, da nas lahko potres prehiti. Verjetnost potresa, da se bo zgodil jutri, je razmeroma majhna ... A četudi se bo zgodil šele čez deset let, smo 44 odstotkov objektov medtem že energetsko sanirali. Za nameček bomo do leta 2033 energetsko sanirali še 26 odstotkov najslabših objektov, ki so tudi potresno najslabše zgrajeni. In ko bomo končno prišli do nekega akcijskega plana in bomo začeli delati v praksi – kaj pa bomo delali takrat, bomo res nove fasade rušili?! Skratka: če ne bomo že v kratkem česa drastično spremenili, bomo zamudili vse!«
Gregor Ficko: »V tej državi smo sprejeli že veliko resolucij, ki so ostale samo črke na papirju.« FOTO: Osebni arhiv
Ko je prišlo vprašanje med glavne govorce, ali je nemara kakšen komentar na Prebilov odziv, je nastala mučna tišina. Nekaj poguma je zbral le aktualni minister za naravne vire in prostor Jože Novak: »Strokovne podlage so bile z letom dni zamude resda narejene, a po mojem mnenju ne dovolj kakovostno. Krivi smo delno tudi nekateri, ki tukaj sedimo. Druga stvar pa je: le kako se je lahko zgodila energetska, ne pa tudi potresna sanacija? Močno sem bil začuden, ko smo šli pred leti v tako intenzivno energetsko prenovo brez vsakršnega pogoja sočasne konstrukcijske obnove. To je bila velika napaka.«
Sporni zakon
Zgodovina pravi, da se je glavni razlog za to »napako« skrival v tem, da je naša energetska politika takrat lovila evropske cilje glede izpustov CO2, na varnost stavb pa se je povsem pozabilo. Okoli leta 2008 se je začela intenzivna promocija energetske učinkovitosti. Prvi večji operativni programi so bili sprejeti v obdobju 2007–2013, ko je Slovenija dobila dostop do znatnih evropskih kohezijskih sredstev. Delovati je začel Eko sklad, javni sklad, ki je po navodilih takratnih vlad pripravljal razpis, pogoj za pridobitev sredstev pa je bila samo energetska učinkovitost, pomembni so bila le debelina izolacije in nova okna, ne pa tudi statična presoja.
Podlaga za sprejetje teh strateških dokumentov, ki je zeleni prehod potisnila pred varnost, pa je bil energetski zakon (EZ-1), sprejet konec februarja 2014. V tem času je bila na oblasti 11. vlada Republike Slovenije, ki jo je vodila Alenka Bratušek. Zakon je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, vodil ga je minister Samo Omerzel. Zdajšnji minister Jože Novak na vse to danes gleda takole: »Morda sem vse skupaj takrat razumel kot, pa dajmo vsaj to, če že nimamo pripravljenih ustreznih projektov za konstrukcijsko obnovo. Ta sredstva bi ostala v nasprotnem neporabljena.«
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak meni, da strokovne podlage niso narejene dovolj kakovostno. FOTO: Matej Družnik
Inženirska stroka, združena v Inženirski zbornici Slovenije, že dlje opozarja, da je fond starejših stanovanjskih objektov nezadostno potresno odporen in da lahko v primeru potresa, ki je v Sloveniji pričakovan s precejšnjo verjetnostjo, računamo na izgubo človeških življenj ter na veliko gospodarsko škodo, ki je Slovenija ne bo mogla sama pokriti. Govori se o 16-milijardni škodi!
Vpliv okoljskih lobijev
Čeprav je bila resolucija sprejeta, priprava akcijskega načrta na Ministrstvu za naravne vire in prostor za zagotovitev potresne varnosti v Sloveniji kljub resnim in večkratnim opozorilom inženirske stroke poteka prepočasi. V Sloveniji v potresno ogroženih objektih, v katerih bodo ob močnem potresu človeške žrtve, še vedno živi od šest do 15 odstotkov prebivalstva. Čeprav je za energetsko sanacijo na voljo na milijone evrov javnih sredstev, za potresno ni tako. Nekdo se očitno ne strinja, da je varno bivanje pomembnejše od energetskega prihranka z novimi fasadami. »To je neverjetna napaka, ki jo je naredil zakonodajalec, ki je verjetno zašel pod vpliv določenih evropskih okoljskih lobijev, ki hitijo s tem, da bodo s fasadami varčevali z energijo,« je opozoril inženir Andrej Pogačnik, predsednik upravnega odbora matične sekcije gradbenikov pri Inženirski zbornici Slovenije.
Na poplave smo zdaj morda že pripravljeni, na potres pa, bodimo pošteni, nismo.
Samo Gostič, vodja laboratorija na Gradbenem inštitutu ZRMK, se strinja, da je glavni cilj resolucije, da občutno izboljšamo stavbni fond do leta 2050. Po oceni seizmičnega stresnega testa je pri nas namreč okoli 36.000 stavb, ki bi bile zelo poškodovane.« Obstaja tudi možnost, da bi se zrušile. Če bi se, bi šteli dramatično število človeških žrtev.
Posledice potresa leta 1976 v Breginju so bile katastrofalne. FOTO: DOKUMENTACIJA DELA
Če odločevalci ne bodo spet delovali s figo v žepu, bi morali, kot pravi Gostič, od teh 36.000 stavb, ki bi jih bilo treba nujno utrditi, do leta 2050 utrditi 1800 oziroma 985.000 m2 teh stavb na leto. »Kar pomeni, da bi morali za 50 odstotkov dvigniti tudi količino celotne gradnje?!«
Gre za res ogromen vložek. Morda celo prevelik za sposobnosti trenutne generacije odločevalcev. Sploh ker še vedno odmeva stavek, ki ga je izrekel minister Novak: »Na poplave smo zdaj morda že pripravljeni, na potres pa, bodimo pošteni, nismo ...«
