To je bil pekel, kar sem doživel.« S temi besedami začne 48-letni Novogoričan opisovati svojo najhujšo izkušnjo v življenju. Začelo se je konec leta 2022, ko se je moral spopasti z dejstvom, da je zbolel za malignim tumorjem v pljučih in možganih, kot so mu povedali zdravniki na nevrološki kliniki v ljubljanskem kliničnem centru (UKC Ljubljana). »Kar se tiče diagnostike, jim nimam kaj očitati. Pregledali so vse, kar je bilo možno pregledati. In tudi rak je bil hitro odkrit,« priznava. A v tistih treh tednih (od 24. 11. do 13. 12. 2022), kolikor je bil hospitaliziran na kliniki, njegovo vedenje ni bilo povsem običajno.

Njegova partnerica, ki se ne želi javno izpostavljati, ga je opisala kot nerazumnega: »Molil je, kar prej ni počel. Bil je ves evforičen, hiperaktiven, nemiren in zelo zgovoren.« Kot laik brez kakšnega konkretnega medicinskega znanja si tega ni znala razlagati, do zdravnikov, s katerimi bi se posvetovala, pa ni mogla priti. O tem, da je bil partner 13. decembra 2022 odpuščen iz bolnišnice, ni bila obveščena, trdi. »Nevrologi so zdravniki, ki se najbolj spoznajo na možgane. Glede na to, da obstaja tveganje za to, kar se je njemu zgodilo, bi morali o tem izobraziti svojce. Da bi znala odreagirati. To je pri njih zatajilo. Če bi to vedela, bi ga prvi dan po odpustu peljala nazaj na nevrološko,« je nad zdravstvenim sistemom v takih primerih razočarana sogovornica. Še bolj pa njen partner: »Napaka je bila, da mi niso dali pojasnilne dolžnosti in so me kar spustili v domačo oskrbo, ki pa je nisem imel.«

Pojasnil nam je, da je šele kasneje izvedel, da je prav zaradi tumorja v možganih in tudi zdravil, ki jih je prejel, postal nerazsoden. Priznava, da so mu zdravniki ob odpustu podali samo navodilo, kako in kdaj jemati zdravila.

Rak se je razširil

Novogoričan, ki živi v Ljubljani, se je tako odpravil domov. Zaradi zdravil se je sprva »počutil izvrstno«; imel je »višek energije, tudi če je spal zgolj dve uri na dan«. Vmes so ga poklicali z nevrološke klinike in mu sporočili, da bi lahko že 30. decembra 2022 prišel na operacijo tumorja v možganih. A jo je odklonil. Šele danes se zaveda, da je bilo to zaradi nerazsodnosti, ki jo je povzročal tumor v možganih in/ali stranski učinki visokih odmerkov zdravil. Zatem je v svoji neprištevnosti zagrešil več nasilnih dejanj. »Takrat sem se počutila najbolj sama. Nisem študirala medicine, da bi vedela, kaj narediti,« pravi partnerica, ki je januarja 2023 zdravnikom na kliniki pojasnila situacijo in prosila za nov datum operacije. To je bil 16. januar 2023.

Z nevrološke klinike je bil odpuščen sredi decembra 2022. FOTO: Marko Feist

Oseminštiridesetletnika je morala skupaj z njegovim bratom »na silo« odpeljati iz Nove Gorice v Ljubljano. Pot je bila nevarna in stresna, saj so se ves čas glasno prepirali glede operacije. Po posegu so ga morali 20. januarja zaradi agresije do drugih, možnosti samopoškodovanja in groženj s samomorom odpeljati na psihiatrično kliniko. Še istega dne je bil od tam izpuščen in, kot trdita oba, brez predhodnega obvestila partnerici ali bratu z reševalnim avtomobilom pripeljan na stalni naslov.

Zelo počasi je postajal vse bolj razsoden in 21. marca 2023 je bila opravljena slikovna diagnostika pljuč. Izkazalo se je, da je prišlo do progresa oziroma obsežne tumorske formacije pljuč, ki je ni bilo več mogoče operativno odstraniti. Mesec pozneje se je začel zdraviti na Onkološkem inštitutu. Tam, kot pravita sogovornika, so v izvidih zapisali, da so se mu v času od odpusta z nevrološke in psihiatrične klinike metastaze razširile po telesu. Tako je lahko opravil le še obsevanja. Zdravniki so mu napovedali, da bi lahko živel največ eno leto. K sreči še živi.

Zavarovalnica zavrača odškodnino

Na UKC Ljubljana oziroma Zavarovalnico Generali, pri kateri ima bolnišnica sklenjeno odškodninsko odgovornost, je ob pomoči odvetnika Davida Sluge vložil zahtevek za izplačilo odškodnine, ker naj bi zaposleni na nevrološki kliniki opustili pojasnilno dolžnost. Da ga torej niso (in partnerice) obvestili o vseh možnih posledicah bolezni ter možnosti hitrega napredovanja maligne bolezni v primeru opustitve oziroma odlašanja s predlaganim zdravljenjem. »Ne gre se mi za denar. Vprašanje je, ali bi na sodišču sploh dočakal sodbo, če bi zoper UKC Ljubljana vložil tožbo. Želim le, da bi tam priznali svojo napako in v zvezi s tem kaj spremenili. Da drugim ne bi bilo treba doživljati tega, kar sem jaz,« pojasni 48-letnik.

S pomočjo odvetnika Davida Sluge se je pritožil na zavarovalnico. FOTO: Dejan Javornik

Z zavarovalnice je pred dnevi dobil odgovor s pojasnilom, da zahtevek v celoti zavračajo. Po »skrbnem pregledu« dokumentacije so ugotovili, da mu je bila »natančno pojasnjena pot zdravljenja, kar je razvidno tudi iz odpustnega pisma«. Pri kombinaciji dveh zdravil, ki jih je jemal tako kot drugi bolniki z možganskim tumorjem, pa da se stranska učinka, kot sta pojav agresivnosti in odklanjanje zdravljenja, »pojavita izjemoma in ju zaposleni našega zavarovanca niso mogli predvideti«. Poudarili so, da je bil v času hospitalizacije star 45 let in je pri obravnavi ves čas sodeloval. Prav tako, da je razumel potek obravnave, resnost diagnoze in načrt zdravljenja, zato niti ni bilo potrebe po iskanju stikov s sorodniki. »V času dvajsetdnevne hospitalizacije ni nikjer v izvidu omenjeno, da naj bi bila vaša stranka zmedena, agresivna ali da bi morda odklanjala zdravljenje,« so odgovorili na zavarovalnici. In tudi, da mu je bila, ko se mu je nekaj več kot 14 dni po odpustu pojavila agresivnost, po ponovnem pregledu »takoj svetovana menjava antiepileptika«.

Na kliniki oziroma zavarovalnici trdijo, da so zdravniki izpolnili pojasnilno dolžnost. FOTO: Marko Feist

Sogovornika pravita, da je nerazumljivo in nepredstavljivo dejstvo, da bolnika z možganskim tumorjem in visokimi odmerki zdravil odpustijo domov, da skrbi sam zase, ne da bi svojci prejeli osnovne informacije o ukrepih v primeru poslabšanja stanja. Če bi partnerica te informacije prejela, bi bilo danes, sta prepričana, njegovo zdravje veliko boljše.