Razglednice za milijon všečkov

Danes najbrž le še redkokdo s potovanj pošilja papirnate razglednice, in ne fotografij prek družbenih omrežij. Ko pa je toliko dela s tem, pa nobenih všečkov ... Treba se je spomniti vseh naslovov, sestaviti primerno besedilo, imeti kuli pri sebi. Pa datuma ne smeš pozabiti napisati, kupiti je treba znamke in poiskati nabiralnik. Vse to da pošiljanju razglednic dodano vrednost, tako za pošiljatelja kot naslovnika. Lahko pa se celo spremeni kar v manjšo misijo, na kakršni se je znašel kupček razglednic, ki so prejšnji teden prispele v Slovenijo. Njihovo popotovanje se je namreč začelo julija lani, torej pred skoraj celim letom! Na njih so bili pozdravi s popotovanja po Bosni in Hercegovini. In glede na to, da so bile po vsej verjetnosti vržene v pozabljen nabiralnik v napačnem delu države, sem neskončno hvaležna vsem, ki so pripomogli k temu, da so sploh prišle.

Marsikaj se jim je moralo dogajati, so po njihovem pomečkanem stanju sodeč ugotavljali presenečeni naslovniki. Začelo pa se je v svetlem poletnem jutru na manjši pošti ob bregu kristalno čiste reke Vrbas v predmestju Banjaluke. Kmalu bi zmanjkalo znamk, preden sta jih prijazni poštarici – z mojimi razglednicami sta se ukvarjali kar dve – skombinirali tako, da so dosegle pravo vrednost. Ne morem se spomniti, kdaj je kdo od tu nazadnje poslal kako razglednico, je dejala ena od njiju, in resnično sem jima hvaležna za ves trud. Kar precej Vrbasa je vmes odšumelo mimo, a ker sem želela, da jih podpišeta še moja sopotnika – smo jih nazadnje pozabili oddati, česar me je res sram! Nanje sem se spomnila šele, ko smo se že spuščali s cestnega prelaza, zapustili Republiko Srbsko in se znašli v Jablanici – v federaciji BiH.

Seveda sem pomislila na to, da smo zdaj v drugem delu države, in se vprašala, ali znamke tu sploh veljajo, toda obrniti se pač več nismo mogli. Kot čisto prava topoumna turistka sem zato vrgla razglednice v prvi nabiralnik, ki sem ga zagledala. Tako je bil zarjavel, da je bilo težko reči, kakšne barve je bil, na njem ni pisalo nič. V BiH namreč vzporedno delujejo trije različni poštni operaterji, vsak na svojem območju. Vsak od njih izdaja svoje lastne poštne znamke in ima svoje nabiralnike. Morda je bil zarjaveli nabiralnik v mirnem zaspanem mestecu opuščen. So moje razglednice popadale ven, ko so ga odstranjevali ali ko se je razpadel? Morda pa znamke tam sploh ne veljajo. Mi je nekdo naredil uslugo ter jih nekako spravil na pravo poštno območje? Saj bi jih prav lahko tudi zabrisal stran. To, da so prišle, je vredno več kot milijon všečkov na Facebooku.