Veliko držav po svetu, zlasti tiste, ki so v zadnjih desetletjih močno gospodarsko napredovale in se tudi sicer družbeno razvile, se sooča s staranjem prebivalstva in nizko rodnostjo. Zlasti države na Zahodu pomanjkanje mladih in posledično delovne sile poskušajo nadomeščati z uvozom slednje. Povpraševanje po novi delovni sili v zadnjih desetletjih v razvitem svetu je spodbudilo močan pritisk migrantov, ki si poskušajo v razvitem svetu najti boljši košček kruha.

A s pospešenim staranjem prebivalstva se ne soočajo samo države v Evropski uniji ali Južna Koreja in Japonska kot do nedavnega najbolj razviti državi na Daljnem vzhodu. Čedalje starejše prebivalstvo v zadnjih letih vse bolj bremeni tudi državo, ki je v treh desetletjih z velikimi koraki napredovala na lestvici razvitosti. Gre za Kitajsko, kjer v zadnjih letih beležijo rekordno nizke stopnje rodnosti. Veliko krivdo za to ima več desetletij trajajoča politika enega otroka, s katero so želeli v drugi polovici dvajsetega stoletja zmanjšati število prebivalstva in tudi stopnjo revščine. A ko se je pred kakšnimi tridesetimi leti začela odpirati svetu in tržnemu gospodarstvu, je državo izjemno hitra gospodarska rast prehitela in posledice te zgrešene demografske politike so vidne šele zdaj. Lani so Kitajci zabeležili najnižjo rodnost v zgodovini: na tisoč prebivalcev se je rodilo 5,63 otroka, kar je še dodatni padec od dosedanjega negativnega rekorda leta 2023, ko so zabeležili 6,39 otroka na tisoč prebivalcev. Še pred petimi leti so imeli pozitivno nataliteto, sicer minimalno, znašala je 0,3 odstotka, leto pozneje, 2022., pa so beležili za 1,5 odstotka nižjo rodnost od števila umrlih.

Ljudje so z zanimanjem gledali športne igre robotov. FOTO: Florence Lo/Reuters

Negativni trend

Slaba nataliteta pomeni, da je imela Kitajska lani že za 3,39 milijona manj prebivalcev kot leto prej, saj se je rodilo 7,92 milijona ljudi, umrlo jih je 11,31 milijona. Ti negativni demografski trendi so začeli resno skrbeti oblasti, saj bi lahko v prihodnjih letih močno ogrozili gospodarsko rast in načrt oblasti v Pekingu, da bo kmalu postala samozadostni tehnološki velikan. Peking je pred skoraj dvema desetletjema ukinil politiko enega otroka, a ker dosedanji ukrepi države s finančnimi spodbudami in davčnimi olajšavami nimajo pozitivnega učinka, so se pragmatični Kitajci obrnili po pomoč na področje, kjer so eni vodilnih v svetu: k robotizaciji in avtomatizaciji gospodarstva in socialnih služb.

Pomerili so se v nogometu. FOTO: Tingshu Wang/Reuters

Strokovnjaki pravijo, da so se Kitajci avtomatizacije, uporabe umetne inteligence in robotizacije lotili načrtno, saj lahko le tako preprečijo, da bi njihovo veliko gospodarstvo padlo v prepad demografske krize. Vendar pa njihov načrt ni pomemben samo za Kitajsko, temveč za ves razviti svet, ki bo prav tako moral začeti uporabljati večjo avtomatizacijo in robotizacijo, ne samo zaradi gospodarskih razlogov, pač pa tudi političnih, saj preveč migrantov izrabljajo mnogi nacionalisti in skrajni politiki.

Profesor ekonomije na univerzi v Hongkongu Goujun He je pred dnevi za ameriški CNN dejal, da če bo Kitajski uspelo ohraniti ali povečati produktivnost gospodarstva s pomočjo avtomatizacije, robotov in umetne inteligence z manjšim številom delavcev v tovarnah, to pomeni, da lahko tudi drugod po svetu nevtralizirajo ali vsaj močno zmanjšajo pomanjkanje človeške delovne sile.

Pomoč pri sprehodih

Da se je Kitajska tega resno lotila, dokazujejo podatki o robotizaciji industrijske proizvodnje. Kar 54 odstotkov robotov, ki so jih v svetu namestili v tovarnah, je v kitajskih proizvodnih obratih. Na svetu so leta 2024 namestili več kot 4,6 milijona avtomatiziranih oziroma robotiziranih enot. Že od 2019. narašča število robotskih enot v kitajskih tovarnah po letni stopnji več kot 20 odstotkov. Leta 2021 so prvič presegli število milijon robotskih enot, nameščenih v kitajske tovarne v enem letu. Leta 2024 so presegli mejo dveh milijonov enot. Za primerjavo: če je bilo na Kitajskem leta 2024 v tovarnah 54 odstotkov industrijskih robotov, jih je bilo na Japonskem, ki je tudi sinonim za avtomatizirano proizvodnjo, nekaj več kot 450 tisoč enot ali približno 10 odstotkov robotov na svetu. V Evropi je leta 2024 delovalo nekaj več kot 820.000 industrijskih robotov, v Združenih državah pa malo več kot 540.000.

Povsem avtomatizirana proizvodnja zelenjave na Kitajskem FOTO: Wei Peiquan Xinhua/Afp

Poznavalci pravijo, da avtomatizacija zlasti v avtomobilski industriji in pri proizvodnji panelov za sončne elektrarne prispeva k nižjim cenam in večji konkurenci teh izdelkov na svetovnem trgu. Vendar pa niso v ospredju samo industrijski roboti, ki čedalje bolj nadomeščajo delavce, veliko pozornost na Kitajskem posvečajo tudi humanoidnim robotom. Letos se z razvojem tovrstnih robotov ukvarja več kot 140 tamkajšnjih podjetij, ki dobivajo za svoje delovanje izdatno državno podporo. To se pozna tudi v vsakdanjem življenju. Na kitajskih televizijah je že mogoče videti programe s plesnimi točkami humanoidnih robotov, namesto mičnih gospodičen zdaj ponekod v boksarskih ringih runde napovedujejo roboti, nekateri pomagajo v domovih starejših, pri sprehodih gibalno oviranih in podobno. Pred kratkim so v bližini Pekinga celo priredili prve robotske športne igre, kjer so se roboti pomerili v boksu, nogometu, atletiki.

Industrijski roboti čedalje pogosteje nadomeščajo človeško delovno silo. FOTO: Ralph Orlowski/Reuters