

Svoje bogato znanje rad deli z mladimi. Foto: Roman Šipić

Zmago Sagadin bo letos poleti organiziral košarkarski kamp v Posočju, kjer najde svoj mir. Foto: Drago Perko

Duško Vujošević (1959–2026) Foto: Drago Perko



V 68. letu se je poslovil košarkarski trener Duško Vujošević, njegovo prezgodnje slovo obžaluje tudi Zmago Sagadin. »Bila sva huda tekmeca na terenu in okoli njega. Izven košarkarskih operacij pa sva bila velika prijatelja, spoštovala sva se. Imela sva identično filozofijo, ki je danes praktično ni. V najinih ekipah sva producirala igralce, in vsako leto dva ali tri porinila v prvi plan. Ob tem pa sva še lovila vrhunski rezultat. Dule je umrl, Zmago je v penziji, danes se nihče v Evropi ne ukvarja s produkcijo igralcev. V evropski klubski košarki prevladujejo tujske, predvsem ameriške legije,« najtrofejnejši slovenski košarkarski trener Zmago Sagadin ne more dojeti, da se je pred dnevi poslovil Duško Vujošević, takisto legendarni trener, ki ga je s Sagadinom družila strast do ustvarjanja mladih košarkarjev. Zmago je to počel v Olimpiji, Vujošević v Partizanu. Težave s sladkorno boleznijo so bile usodne, zadnji mesec je preživel v beograjski bolnišnici zaradi težav s pljuči in srcem. Lani je sicer v Belorusiji uspešno prestal presaditev ledvic.

»Ko je bil v bolnišnici, sem mu napisal SMS. Drži se, Dule, ti si borec, ne daj se. Pa mi je odpisal, da sta bila dva dneva zelo kritična, da je bilo hudo, a da se je sedaj stanje stabiliziralo, da je boljše in da bo kmalu doma ... Pa je dva dni za tem umrl,« tiho doda Sagadin. »Spomnim se, ko sem prišel za trenerja v Crveno zvezdo, on je vodil Partizan. Ni mu ustrezalo, ker sem prišel v Beograd, na njegovo dvorišče, kjer smo si delili dvorano Pionir. Potem smo z Zvezdo še osvojili pokal Radivoja Koraća, premagali smo prav Partizan. Po tej naši zmagi se kar nekaj časa nisva pogledala, potem pa spet, ostala sva v dobrih odnosih,« priznava Sagadin, ko se ozre v obdobje med letoma 2002 in 2004, ko je bil trener beograjske Crvene zvezde, Vujošević pa Partizana. »Spomnim se ga, bil je pomočnik Ranka Žeravice, veljal je za nadarjenega in košarki posvečenega trenerja,« Sagadin spomni na pozna 70. leta. Vujošević je trenersko pot začel kot 16-letnik v selekcijah beograjskega Partizana, ki ga je leta 2010 popeljal celo na finalni turnir Evrolige, leto prej je bil trener leta v Evroligi.
Košarka je igra navad.
»Ni pa niti njemu v Partizanu niti meni v Olimpiji uspelo zasidrati ideje oz. filozofije, da je produkcija edina rešitev za košarko v naši regiji. Ne morejo klubi pri nas nabrati po 30 milijonov evrov na sezono. To se zgodi lahko le občasno v primeru Partizana in Crvene zvezde, ker sta državna projekta. A to je kratkovidno in ne prinaša uspeha na dolgi rok. Kdo želi gledati te Američane v klubih? V Partizanu bo tega kmalu konec, saj ni rezultata, Crvena zvezda bo nekako upravičila svoje vložke s prebojem v nadaljnji krog Evrolige,« opozarja Sagadin, ki vidi velik problem evropske košarke v menedžmentu, ki vodi klube. »Ni mi jasno, kako so lahko menjali Jureta Zdovca v Paoku in Jurico Golemca v Dubaju. Imela sta izvrstne rezultate, delala sta dober posel ... Žalgiris iz Litve je edini klub v Evroligi, ki ga vodijo košarkarji. Zato imajo toliko domačih igralcev in kljubujejo najboljšim. Ljudje potrebujejo lokalne junake, da se z njimi poistovetijo. Vsi govorijo, da svet stoji na mladih. Zmago je bil tisti, ki je mladim dal priložnost, dal jim je igrati. Se spomnite, koliko so bili stari Marko Milić, Sani Bečirović in Beno Udrih, ko so igrali v Evroligi?« opozarja Sagadin na stanje v Evropi. »Svoje dodaja še ameriška študentska liga NCAA, kamor odhajajo mladi (slovenski) košarkarji. Tudi letos jih bo odšlo v ZDA vsaj 15, svetovna košarkarska zveza FIBA pa ne naredi nič, da bi zaščitila evropske klube,« še dodaja Sagadin, ki mu pri 73 letih ne manjka energije.

»Košarka je igra navad. Moja naloga je, da mladim igralcem slabe navade spremenim v dobre. Zato organiziram košarkarski kamp v Tolminu, kjer bom v dveh izmenah, med 28. 6. in 4. 7. ter med 5. 7. in 11. 7., gostil mlade iz Slovenije in Italije. Skrbi nas lahko le to, ker je precej večji naval in interes iz Italije kot Slovenije,« Sagadin napove, da bo vnovič del poletja namenil mladim. »To je delovni kamp, treningi in tekme ter veliko priložnosti, da Zmago vse pokaže,« zaključi Sagadin, ki se veseli, ker so tako lepo sprejeli v Posočju, kjer tudi sam najde svoj mir, predvsem pa žar, da svoje bogato znanje deli z mladimi.