
Galerija

Izbira metode je seveda odvisna od cilja. Pri nekaterih težavah se uporablja regresija (npr. če ima oseba globoko zakoreninjene strahove, ki izvirajo iz otroštva), pri drugih pa klasične hipnoterapevtske tehnike v kombinaciji s sugestijami (npr. za povečanje samozavesti ali odpravo nespečnosti). Vsak človek je edinstven in do vsakega problema obstaja več poti – ključ je v tem, da najdemo pravo.

Irena Kahne je na svoji poti doživela veliko izzivov, ki so omajali njeno vero vase. Skozi leta izobraževanja je postala klinična hipnoterapevtka, mojster praktik hipnoze, regresoterapevtka, napredna RTT terapevtka, RTT trenerka, positive psychology coach, mentorica in avtorica. Je prva Slovenka, ki ji je American Board of Hypnotherapy podelil akreditacijo za trenerja hipnoze. Tako je nastal njen Mindology Institute.
Regresijska terapija pomeni 'vračanje nazaj' – ne v fizičnem smislu, ampak v smislu spomina in čustvenih vzorcev. Namen regresije ni zgolj podoživljanje preteklosti, ampak razumevanje in zdravljenje vzorcev, ki so še danes aktivni v našem življenju.
Tako je. Ena je regresija v otroštvo, kjer raziskujemo zgodnje izkušnje, ki so vplivale na oblikovanje prepričanj in čustvenih odzivov. Pogosto se zgodi, da v otroštvu doživimo situacije, ki jih naš otroški um interpretira na način, ki nam kot odraslim ne služi več. Rada poudarim, da so bili izzivi, ki jih imamo kot odrasli, nekoč v našem otroštvu dejansko rešitve. Recimo, če je nekdo kot otrok večkrat slišal »nikoli ne boš dovolj dober«, lahko to vpliva na njegovo samozavest v odrasli dobi. Regresija omogoča, da ta prepričanja prepoznamo in jih spremenimo oz. razumemo drugače.
Druga vrsta je regresija v prejšnja življenja. Tu gre za nekoliko bolj spiritualno obliko regresije, ki temelji na ideji, da naša zavest obstaja tudi onkraj tega življenja. Pravzaprav niti ni pomembno, ali posameznik verjame v reinkarnacijo ali ne, tovrstni vpogledi so namreč pogosto zelo simbolični in lahko pomagajo pri globokih notranjih transformacijah posameznika.
V regresiji ne gre za to, da kopljemo po preteklosti brez razloga – gre za to, da razumemo vzorce, jih preoblikujemo in se osvobodimo prepričanj, ki nas omejujejo.
Katere težave nam pomaga razreševati hipnoterapija
• Fobije in strahove (npr. strah pred javnim nastopanjem, višino, zaprtimi prostori),
• anksioznost in stres,
• nespečnost in težave s spanjem,
• slabe navade (kajenje, prenajedanje, odlašanje),
• povečanje samozavesti in notranje moči,
• kronično bolečino (migrene, fibromialgija, bolečine v hrbtu),
• čustvene blokade in travme,
• odnose in partnerske težave,
• finančni mindset in manifestacija obilja.
Sugestivna terapija je tehnika, s katero v hipnotičnem stanju podajamo pozitivne sugestije (predloge), ki vplivajo na podzavest in pomagajo pri oblikovanju novih vzorcev.
Lahko si jo predstavljamo kot sajenje novih miselnih semen. Če nekdo trpi zaradi nizke samozavesti, mu lahko hipnoterapevt v stanju hipnoze poda sugestije, kot so: »Sprejemaš se točno takšnega, kakršen si.«, »Vsak dan postajaš bolj samozavesten in miren.«, »V tebi je moč, da dosežeš vse, kar si želiš.«
Podzavest teh sugestij ne filtrira na enak način kot zavestni um, zato lahko postanejo močno orodje za spremembo miselnih vzorcev in vedenja. Sugestivno hipnozo se največkrat uporablja pri zmanjšanju stresa in anksioznosti, pri izboljšanju samozavesti, pri odpravljanju slabih navad ali pri pripravi na pomembne dogodke (izpite, nastope, zdravstvene posege ...).
To je ena izmed najnežnejših in hkrati najučinkovitejših tehnik v hipnoterapiji.
Dober hipnoterapevt ne zdravi, ne spreminja, ne popravlja, dober hipnoterapevt pomaga ljudem, da to storijo sami.
Hvaležna sem, da sem lahko v življenju sodelovala s toliko izjemnimi mentorji z vsega sveta. Te izkušnje so me obogatile in predvsem razširile mojo perspektivo. Prav vsak od njih me je naučil česa res dragocenega. Če nekako strnem te izkušnje in znanje, bi ga lahko opredelila tako, da so me nekateri naučili, kako se lahko hipnoza uporablja kot izjemno natančno orodje za spremembe, drugi so mi pokazali, da je intuicija pri delu enako pomembna kot sama tehnika, spet tretji so mi dali pogum, da zaupam procesu, da zaupam sebi in svojemu znanju. Lekcije, ki vsekakor močno podprejo nekoga, ki se poda na lastno pot. A morda najpomembnejša lekcija, ki sem jo prejela, je bila ta, da dober hipnoterapevt ne zdravi, ne spreminja, ne popravlja, dober hipnoterapevt pomaga ljudem, da to storijo sami. Vsekakor bi rekla, da so moji največji mentorji prav moji klienti, saj me je delo z njimi spremenilo na najlepše načine. Vsak moj klient mi je dal košček mozaika, ki sestavlja mojo strast do tega dela. Dali so mi uvide in dokaze, da je možno. Dali so mi pogum, da tudi jaz včasih stopim nekam v neznano, in predvsem dajejo mojemu delu smisel.
NLP in hipnoza sta pravzaprav precej posrečena in zanimiva kombinacija. NLP daje strukturo in tehnike za preoblikovanje misli, hipnoza pa omogoča, da te spremembe prodrejo globoko v podzavest. Osebno vidim, kako je NLP zelo tehničen in strukturiran v svoji uporabi, medtem ko hipnoterapija deluje tudi zelo intuitivno, kar je meni veliko bolj ljubo.