Sašo Gačnik - Svarogov: Motorji so moja strast

Ni naključje, da njegovo umetniško ime izhaja iz imena staroslovanskega božanstva, povezanega s soncem in ognjem. Slovenski pianist, pevec, skladatelj in glasbeni producent, ki je med drugim sodeloval z Nušo Derenda, Janom Plestenjakom in Nino Pušlar, že vrsto let gradi samostojno glasbeno pot v Sloveniji in Rusiji, njegova glasba nosi posebno energijo in jasno poslanstvo. S skladbo Zavoljo življenja, ki jo je predstavil aprila letos, nadaljuje sporočilo istoimenskega projekta: različne kulture nas ne bi smele razdvajati, temveč bogatiti, pot do mirnejšega sveta pa vodijo dialog, medsebojno spoštovanje in sodelovanje med narodi.

Na letošnjem izboru Miss Slovenije aprila letos ste predstavili svojo novo skladbo Zavoljo življenja. Zakaj ste prav zdaj začutili potrebo, da napišete takšno pesem?

Takšne pesmi intenzivno pišem in izvajam že nekaj let, le da je bilo v slovenskem medijskem vesolju zelo malo prostora zanje. Upam, da se bo zdaj, ko tudi Evropi teče voda v grlo, končno kaj spremenilo, saj je umetnost najučinkovitejše orodje za obuditev človeških src iz instantnega sveta ravnodušnosti.

Z Jelko Verk sta par že več kot deset let.

Vaša glasba je pogosto zelo čustvena, skoraj filmska. Od kod prihaja ta intenzivnost?

Naša civilizacija je trenutno v nekakšnem začaranem krogu, kjer je človek z vseh strani bombardiran z neskončnostjo površnih informacij. Kvaliteta sporočila je utonila v morju plehkosti in za seboj potegnila velik del tistega, kar človeka zares definira kot človeka. Si zares želimo, da naši otroci postanejo brezčutni bio roboti? Glede na to, da tudi glasbena umetnost zelo intenzivno soustvarja programiranje koordinatnega sistema naše realnosti, svoje delo jemljem z maksimalno odgovornostjo, saj želim sejati človečnost. Posledično v vse, kar ustvarjam, vložim celega sebe in dajem ključen pomen podrobnostim, saj želim v naš svet vnašati pristno človeško noto.

Znano je, da ste močno povezani z Rusijo. Od kod izvira ta povezava?

V Rusijo sem se zaljubil ob postopnem odkrivanju njene veličine. Pa ne govorim samo o njenih fizičnih razsežnostih, temveč predvsem o kulturni kodi, ki identificira ruski narod. Ta je ravno tako brezkončna, kot je brezkončna izjemna paleta barv, ki opredeljuje rusko pokrajino, ki se od vzhoda proti zahodu razprostira skozi 11 časovnih pasov in je za povprečnega Evropejca nepredstavljiva. Šele ko človek iz Moskve v Vladivostok neprekinjeno leti 9 ur in je po pristanku še vedno v isti državi, dobi pravi impulz za dojemanje ruskih razsežnosti.

Z Jelko Verk sta par že več kot deset let.

V Rusiji imate pogosto koncerte. Je lažje peti v ruščini pred rusko publiko ali v slovenščini pred slovensko publiko?

Najraje pojem v slovenščini pred rusko publiko in v ruščini pred slovensko publiko. V teh ponorelih časih sem zavestno izbral most razuma in pot prijateljstva, saj vem, da kultura politiki lahko pokaže pot iz slepe ulice.

Na odru ste stali s kultno rusko skupino Agata Kristi. Ste imeli tremo, ko ste nastopili pred množico, ki si jo v Sloveniji skoraj težko predstavljamo?

Vadim Samojlov, ustanovni član skupine Agata Kristi, je bil konec lanskega leta gost na mojem samostojnem koncertu v Muzeju Zmage v Moskvi, kjer sva v duetu zapela mojo pesem Vojna uma. Vadim je izjemen umetnik in Človek z veliko začetnico. Takoj sva našla skupno besedo in že čez nekaj dni sem tudi jaz nastopil na njihovem koncertu. Potem se je zgodba razvila do te mere, da sem kot posebni gost iz Slovenije, v okviru turneje, že v prvi polovici letošnjega leta z njimi prepotoval zajeten del Rusije in zapel v 16 ruskih mestih. Čudovita vijezdna ekipa, tako se imenuje tisti del ekipe, ki se skupaj premika od mesta do mesta, šteje 15 ljudi in je pravzaprav prava glasbena družina, v kateri sta profesionalizem in predanost k delu s strani prav vsakega izmed članov spoštovanja vredni. In če odgovorim na vprašanje: treme je bilo ravno toliko, kot je je običajno vsakokrat, preden stopim na oder, a vselej, ko zadonijo prve note, izvodeni; ostane samo trenutek popolne predanosti in odprtega srca.

Pred kratkim ste se prvič lotili vodnega posta. Zakaj?

Že vsaj deset let enkrat do dvakrat letno prakticiram od 10- do 21-dnevni post na sveže pripravljenih hladno iztisnjenih sokovih iz sadja in zelenjave ekološkega izvora. Takšno početje me vselej napolni z energijo in mi izostri um, zato je to običajno en del priprav pred odhodom na turnejo. A pred kratkim sem se odločil preizkusiti še malenkost bolj radikalno obliko in sem prvi teden posta preživel izključno na vodi. Super izkušnja, a vseeno mi moja standardna metoda nekako bolj odgovarja. Moram pa poudariti, da se je na post treba dobro pripraviti ter se nekoliko izobraziti, saj lahko nepravilen pristop človeku namesto koristi prinese škodo.

V eni od spletnih objav ste razkrili, da vozite ducatija. Kaj vam pomeni motor?

Motorji so od mladih nog moja strast. In glede na to, da zadnja leta nimam veliko časa za motoavanture, je zame vsaka vožnja še toliko bolj praznična. Na motorju se čas ustavi!

Veliko potujete. Kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se vam je zgodila na katerem od potovanj?

Težko izluščim eno samo situacijo, saj je moje življenje izredno nasičena knjiga, vsako potovanje pa nenavadno na svoj način.

Motorji in potovanja sta dve njegovi veliki ljubezni.

Se kdaj počutite bolj razumljenega v tujini kot doma?

Nenehno. Ampak zdi se mi, da je to urok, ki ga je od nekdaj deležna Slovenija in njegove učinke občuti sleherni Slovenec, ki je izbral dovolj ambiciozno pot, da njegov pogum uhaja iz kletke povprečja. Naš narod se mora naučiti dati prednost lastnim pionirjem, pa bodo korenine veliko močneje zasidrane.

Sašo Gačnik in Vadim na turneji po Krimu

Kaj je danes glavno sporočilo Saša Gačnika - Svarogova?

Ljubezen rodi Ljubezen!