Sava šumi, vselej šumi, ko si želim drobnih stvari, so peli Dekameroni, besedilo pa je napisal Srečko Čož. Sava šumi še danes, v sebi pa skriva številne zaklade. Tudi zato si reka zasluži svoj praznik. Dan Save oziroma mednarodni dan reke Save je 1. junija. Namenjen je ozaveščanju o pomenu reke, varovanju voda in trajnostnem razvoju celotnega savskega porečja. Praznujejo ga Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija. »Sava je naša največja in najlepša reka, relativno čista in rib je v njej kar precej,« ji hvalnico zapoje Stane Omerzu, verjetno eden največjih zaljubljencev v Savo in vse njeno ribje bogastvo.

Sava premore obilo rib. Foto: Stane Omerzu

Takih, kot je Stane, ne delajo več. Ko govori o reki in ribah, to počne z občutkom, vzneseno, ribe pa dviga na piedestal. Omerzu je poznavalec in promotor sladkovodnega ribištva. Deluje kot avtor, urednik, fotograf in filmski ustvarjalec, do leta 2024 naj bi sodeloval pri 39 knjigah in posnel več kot 500 filmov o ribah in ribolovu. Piše predvsem o ribjih vrstah, ribolovnih tehnikah, slovenskih rekah in jezerih, ribogojstvu, ribiškem turizmu, kulinariki ter varovanju voda. Posebno pozornost namenja spodnji Savi in Posavju, kjer spremlja populacije soma, krapa, ščuke, ploščiča in smuča ter spremembe po postavitvi hidroelektrarn.

Takole Stane pripravi smuča. Foto: Stane Omerzu

Kar 55 vrst

Precej dobro pozna spodnjesavsko ribiško območje od Zidanega Mosta do meje s Hrvaško, ki vključuje Savo skozi Radeče, Sevnico, Krško in Brežice, najbolj prav ta zadnji konec. Na tem širšem območju je evidentiranih 55 vrst rib in donavski potočni piškur, vendar vse vrste ne živijo tudi v glavnem toku Save. Spodnja Sava je bila prvotno predvsem krapovska reka. Razvoj pa je prinesel spremembe. Hidroelektrarne Vrhovo, ki jo upravljajo Savske elektrarne Ljubljana, ter Boštanj, Arto-Blanca, Krško in Brežice, ki so v upravljanju družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi, so nekdanji tekoči rečni sistem spremenile v zaporedje akumulacij. Tok se je upočasnil, povečalo se je odlaganje mulja, zmanjšal se je obseg prodnatih drstišč. Take razmere so postale ugodnejše za mirnovodne, bolj prilagodljive in nekatere tujerodne ribje vrste. Spodnja Sava ostaja eden vrstno najbogatejših velikih rečnih sistemov v Sloveniji in pomembno ribolovno območje. Med najbolj iskane ribe spadajo som, krap, podust, mrena, klen, bolen, smuč in ščuka.

Nove možnosti in priložnosti

Omerzu na podlagi spremljanja rib v akumulaciji hidroelektrarne Brežice ocenjuje, da so se po zajezitvi močno razširili som, ščuka in krap, medtem ko je smuč precej redkejši. In prav smuč je tisti, na katerega Stane stavi. Zavzema se za krepitev oziroma obnovitev njegove populacije. »Že leta se trudimo, da bi smuča v Savi razmnožili. S postavitvijo elektrarn je dobil še boljše možnosti, zdaj ima tukaj idealne razmere za življenje. Osnovni populaciji bi morali malo pomagati, potem pa bi se znal razmnoževati sam. Samica smuča ima na kilogram svoje teže približno 200.000 iker, kar je fantastičen potencial. Potrebnega je več razumevanja ljudi, ki odločajo o stanju v naših vodah. Jaz sem se že malo postaral, zdaj naj se za naše vode in ribe borijo naši otroci, da bodo lahko nekoč tudi vnuki lovili ribe,« je jasen Stane, ki pa se še vedno bori za smuča. In se še bo.

Zdenka Mirtek je postregla divjačinski golaž. Foto: Drago Perko

Na tem koncu Slovenije rad gosti svoje ribiške prijatelje iz tujine, navdušeni so vsakič znova. Tudi zato, ker tam dobijo zgodbo, sprejeti so, kot se za gosta spodobi. Stane in njegovi prijatelji, med katerimi izstopata Zdenka Mirtek in Ivan Urbanč, pogosto združijo moči ter gostom ob ribolovnih doživetjih predstavijo še drugo bogastvo Posavja in okolice Save. V teh krajih ne manjka divjadi, Ivan pa je kot predsednik Društva lovske kulinarike doma in zunaj slovenskih meja prepoznaven po promociji divjačinske kulinarike. Med njihove specialitete spada tudi divjačinski golaž. Ob taki hrani se prileže slovenski posebnež cviček, ki ga v Gadovi Peči, le streljaj od Save, ne manjka. Točijo ga tudi v Zidanici Zdenka – Kleti Urbanč, kjer nekdanja, četrta cvičkova princesa Zdenka Mirtek za goste pogosto speče izvrsten domači kruh.

Rezerve pri kulturi uživanja rib

Športni ribolov tod živi, malce manj pa ribja kulinarika. »Večina ribičev pravi, da so športni ribiči in da rib skoraj ne jedo. A riba je okusna, zdrava in enostavna za pripravo, če jo znaš pripraviti. Danes ne opravljamo več vsi težkega fizičnega dela. Če si ves dan v pisarni, ne potrebuješ kilograma špeha, ampak malo postrvi, malo solate, in si dober,« si Stane želi, da bi več rib končalo na lokalnih krožnikih. »Kultura uživanja rib pri nas ni dovolj razvita. Ljudje bi morali večkrat priti na dogodke in ribe poskusiti. Marsikdo še nikoli ni videl soma ali krapa iz Save, niti ne ve, da živita v reki. Najprej sta potrebna informiranje in ozaveščanje, potem pride povpraševanje in nato ponudba. Zgodi se, da pridem v gostilno, kuham z njimi ali jim svetujem. Z veseljem to naredim, če obstaja interes in če je publika hvaležna za takšno hrano. Nič ni lepšega kot v dobri družbi pojesti kaj dobrega in ob tem spiti dober kozarec vina,«

Ivan Urbanč je velik promotor Posavja in divjačinske kulinarike. Foto: Drago Perko

Stane pove, da z veseljem pomaga in svetuje gostincem. Tudi zato, ker sam zelo rad uživa v dobri ribi in vinu. Če bi rekli, da je hedonisti, se ne bi nič zlagali. »Cviček je idealen za k ribi. Je lahko vino in ne prevzame arom hrane,« je jasen Stane, ki postreže še z nasvetom, kako pripraviti smuča, ki ima čvrsto, belo meso in razmeroma malo kosti. Pripravlja se lahko na žaru, v ponvi ali pečici, pogosto pa ga postrežejo tudi paniranega, v vinski ali smetanovi omaki, ribji juhi, paprikašu, golažu, rižoti ali testeninah. Stane je mojster za ribje čorbe. »Ko smo letos praznovali Dan Save, smo skuhali bogato belo smučevo čorbo. Ribiči, ki so nekoč živeli od ribolova, so smuče prodali, zase pa skuhali juho iz kosti in glave. Mi smo naredili bogato ribjo čorbo, v kateri so najlepši deli smuča in ikre. To je zelo dobro, po svoje tudi malo pregrešno, ker je smuč predragocena riba, da bi ga jedli na tak način,« poznavalsko sklene Stane, borec za Savo, ribe in vse, kar dobrega ponujata reka in Posavje.