Poletje je že tu in z njim se ni začela samo sezona dopustov in bolj ali manj brezskrbnega uživanja, temveč tudi sezona gozdnih požarov. Vsi se še spomnimo uničujočega požara na Krasu pred tremi leti, tudi lani je gorelo, sicer ne tako intenzivno, celo letos se je gozd pri nas že vžgal, pred dnevi je zagorelo na Gorenjskem. Slovenija na srečo zaradi svoje lege in klime ni tako močno ogrožena zaradi zubljev, kot so nekatere južnejše, sredozemske države, od koder vsako poletje prihajajo novice o katastrofalnih gozdnih požarih.

Galicijski divji konji imajo pomembno vlogo pri preprečevanju gozdnih požarov. FOTO: Nacho Doce/Reuters

Med njimi je Španija, kjer je oblast južne pokrajine Andaluzije ob začetku koledarskega poletja, 1. junija, opozorila vse, domačine in številne turiste, ki se bodo to poletje spustili iz severa Evrope na jug Španije, da obstaja zelo visoka nevarnost hudih gozdnih požarov, ki bi utegnili prizadeti eno najbolj turistično obiskanih pokrajin na Pirenejskem polotoku. Tako veliko tveganje naj bi tam trajalo do konca oktobra. Regionalna oblast ima pripravljenih skoraj 5000 gasilcev, ki imajo na voljo 257 milijonov evrov vreden proračun. Čeprav se na prvi pogled te številke zdijo velike, španski gasilski sindikati opozarjajo, da se ob začetku poletja zaradi pomanjkanja denarja in gasilcev počutijo nemočni.

Pojedo hitro vnetljivo rastje

Na severu Španije, v Galiciji, jih ne skrbi toliko nevarnost pred gozdnimi požari, ki v preteklosti sicer niso bili prav redek pojav, temveč zmanjševanje števila divjih konj, ki so se izkazali za izjemno učinkovite 'gasilce', skrbnike gozdnatih površin. Kot je pred dnevi za britansko agencijo Reuters izjavila prebivalka vasi Barro v Galiciji Lucia Perez, so bili včasih v njihovi vasi vajeni poletnih gozdnih požarov, a odkar so leta 2019 naselili čredo divjih konjev, ki v okolici pojedo vso podrast in grmičevje v gozdovih, so imeli le enega, pa še ta je bil relativno šibak in omejen.

Lani so ga ustavili na robu vasi San Colmede. FOTO: Nacho Doce/Reuters

Tamkajšnji divji konji uspešno preprečujejo nastajanje razmer za nastanek gozdnih požarov, saj se hranijo zlasti z rastlinami in podrastjem, ki so hitro vnetljive, ko se poleti posušijo, poleg tega pa, pravijo raziskovalci iz univerze v mestu La Coruna, s svojim prehranjevanjem skrbijo za uravnovešen ekosistem. Medtem ko jedo eno vrsto trav, rož in grmičevja, omogočajo drugim vrstam rastlin, ki so prav tako pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnovesja, da se razraščajo.

Leta 2021 so na univerzi v La Coruna v raziskavi ugotovili, da divji konji bolje poskrbijo za zaščito pred gozdnimi požari, kot če bi v gmajno spustili druge domače živali. Sicer so ugotovili, da so tudi ovce in krave na prosti paši učinkovite preprečevalke gozdnih požarov, a so divji galicijski konji še bolj učinkoviti, saj lahko zaradi trdih dlak, ki jim ščitijo ustnice, jedo tudi bolj trdo in bodičasto podrastje, ki je najbolj vnetljivo. Poleg tega lahko od hrane, ki jo nudi narava, živijo vse leto in zanje ni treba še dodatno skrbeti.

Divje konje enkrat letno zdravstveno oskrbijo. FOTO: Nacho Doce/Reuters

Striženje in cepljenje

Spremembe ozračja so v španski Galiciji krive za več gozdnih požarov. Med letoma 2001 in 2023 je zgorelo 96.000 hektarjev gozdov. K temu so precej prispevali evkaliptusovi gozdovi, ki so jih konec 19. stoletja iz Avstralije prinesli misijonarji, potem so jih v 20. stoletju množično sadili zaradi lesa za tamkajšnje tovarne celuloze, danes pa predstavljajo skoraj tretjino gozdnih površin v Galiciji. Problem evkaliptusovih gozdov je, da v njih raste le navadna praprot, ki je divji konji ne jedo, zato so ugodno netivo za požar. Septembra je v bližini vasi San Colmede izbruhnil požar v 270 hektarjev velikem evkaliptusovem gozdu, a ker blizu vasi rastejo domorodna drevesa, kot so hrast, orehovci in kostanji, ni dosegel hiš. Tudi zato, ker so divji konji poskrbeli, da pod temi drevesi ni bilo toliko gorljive podrasti in grmičevja, gasilci pa so zato lažje ukrotili ogenj. »Vas je bila obkrožena s požarom v evkaliptusovih gozdovih, a ker so bila okoli vasi zasajena domača drevesa in so živali očistile podrast, smo jo obvarovali pred zublji,« je takrat medijem razlagal gasilec Cesar Leiros.

Množica domačinov in turistov na festivalu divjih konj v mestu Sabucedo v španski Galiciji FOTO: Nacho Doce/Reuters

Domačine skrbi, ker se je število divjih konj v Galiciji v zadnjih desetletjih zmanjšalo za skoraj polovico. Tudi zaradi razraščanja evkaliptusa. Leta 1980 naj bi se jih po nekaterih podatkih tam še paslo in sprehajalo več kot 20.000, zdaj pa naj bi jih bilo nekaj več kot 10.000. Tako nekateri zahtevajo od lokalnih oblasti, naj sprejmejo zakonodajo, ki bi še bolj zaščitila divje konje. Te so domačini zelo dobro sprejeli in ljudje imajo do njih poseben odnos, skrbijo zanje. Predvsem tako, da poskušajo preprečiti, da bi jih preganjali in streljali jezni kmetje, ki varujejo svoj pridelek, postavljajo ograje ob cestah in podobno.

A njihova najpomembnejša naloga se zgodi enkrat na leto. Takrat večina domačinov sodeluje pri posebnem obredu, imenovanem rapa das bestas, ko obkrožijo črede divjih konjev, poskrbijo za njihova kopita in pogledajo, ali potrebujejo veterinarsko oskrbo. Tovrstni dogodki so množično obiskani in v zadnjih letih privabljajo na tisoče turistov, ki radi opazujejo, kako divjega konja spravijo na tla, ga pregledajo, cepijo proti glistam in drugim škodljivcem, ga zdravstveno oskrbijo, mu postrižejo grivo, mnogim vstavijo mikročipe in GPS-sledilce. Najbolj obiskana rapa je v mestu Sabucedo, postala je zelo obiskana turistična atrakcija.

Opozorilo za voznike, naj bodo pozorni na divje konje. FOTO: Nacho Doce/Reuters