V okljuku reke Krke na Šentjernejskem polju med vasema Dobrava in Drama, tam, kjer danes stoji Otok s cerkvijo sv. Nikolaja, je bil nekdaj srednjeveški trg Gutenwerd. Leta 1473 so ga uničili osmanski Turki, ohranila sta se le cerkev in vodnjak. A njegovi ostanki so še vedno skriti pod njivami. Več stoletij so bile kot neme priče zgodovine nedotaknjene, le takrat, ko so tamkajšnji kmetje orali njive, so na površje prihajali različni predmeti, arheološke najdbe. Največ je bilo opek, pa tudi kak železni predmet, posoda in drugo.
Vodnjak je ostanek srednjeveškega naselja. FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
Po več kot pol tisočletja, bilo je konec 60. in sredi 80. let prejšnjega stoletja, so na lokaciji Gutenwerda arheologi Narodnega muzeja iz Ljubljane, izkopavanja sta vodila dr. Vinko Šribar in Vida Stare, izvedli velika izkopavanja, številne najdbe pa bolj kot s katerega koli drugega arheološkega najdišča v Sloveniji dokumentirajo vsakdanje življenje v srednjem veku. O Gutenwerdu, kot izvemo z razstave, ki so jo pred dnevi odprli v Kulturnem centru Janeza Trdine v Šentjerneju, govori več kot sto dokumentov, pa tudi novci iz njegove kovnice denarja, zato je Gutenwerd kot opuščena urbana naselbina pomemben v slovenskem in celo evropskem merilu. Najdišče ima velik potencial za nadaljnje arheološke in druge, predvsem naravoslovne raziskave.
Izkopali so 44 grobov, našli kovnico denarja, ostanke lesenih in kamnitih hiš, temelje romanske cerkve in tlakovano cesto.
Usodni turški udarec
Naselje se je na okljuku reke Krke pri Dobravi razvilo v srednjem veku, med 11. in 15. stoletjem, in je bilo del gospostva s središčem na gradu Klevevž v lasti škofov iz Freisinga. Turki so pred več kot 550 leti, ko so napadli tudi Klevevž, Gutenwerdu zadali usoden udarec. Zgodilo se je poleti 1473. V Gutenwerd se je, kot je zapisal freisinški škof Johan, zateklo 3000 ljudi iz številnih okoliških naselij, a so Turki naselbino obkolili, jo v tretjem naskoku zavzeli, izropali in požgali, ljudi pa pobili ali odpeljali v ujetništvo. Trg si po napadu ni opomogel, čeprav naj bi nekaj časa ljudje še živeli tu, pozneje, skozi stoletja, so ruševine dajale domačinom material za gradnjo, ostanke je prerasla trava.
Dr. Tomaž Nabergoj, kustos Narodnega muzeja Slovenije FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
Pred nekaj leti so se raziskav lotili tudi študentje arheologije pod vodstvom profesorice dr. Katarine Predovnik. Niz koncentracij najdb nakazuje na možnost, da je imel trg celo tri vzporedne ceste, domnevno naj bi bile tudi tri cerkve, kar kaže, da je imelo naselje dokaj domišljen urbanistični načrt. Obstaja podobnost z bližnjo Kostanjevico na Krki, ki je nastala v istem času kot Gutenwerd: oba trga sta tako kot Novo mesto umeščena v okljuk Krke, po velikosti naj bi bil Gutenwerd le nekoliko manjši od Kostanjevice, 100 metrov krajši, a celo 30 metrov širši. Zdaj ima Narodni muzej Slovenije shranjenih okoli 14.000 predmetov s tega območja, ki pričajo o bogati dejavnosti prebivalcev, izkopali so tudi 44 grobov, našli kovnico denarja, ostanke lesenih in kamnitih hiš, temelje romanske cerkve in tlakovano cesto.
Propad in ponovno odkritje
Del vsakdanjega življenja v srednjeveškem trgu ter njegovo vlogo v prostoru in času si je zdaj mogoče ogledati v Šentjerneju, v tamkajšnjem Kulturnem centru Primoža Trubarja, kjer je na ogled razstava z naslovom Gutenwerd – vsakdanjik v srednjem veku, ki jo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Občino Šentjernej.
Glasbena skupina Gita je z interpretacijo srednjeveške glasbe dopolnila zgodbo razstave. FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
»Srednjeveški Gutenwerd, danes znan kot otok pri Dobravi v občini Šentjernej, ni bil le majhen trg ob reki Krki. Bil je pomemben del širšega prostora, povezan z bavarsko škofijo Freising, umeščen v deželo Kranjsko ter postavljen na občutljivo mejno območje med nemškim cesarstvom in ogrsko državo. Prav ta lega ga je izpostavljala trgovini, kulturnim vplivom, tudi nevarnostim, saj so prav tod pogosto vdirali osmanski Turki. Razstava ne pripoveduje le zgodbe o propadu, temveč tudi o ponovnem odkritju. Po več kot 500 letih so arheologi Gutenwerd ponovno iztrgali pozabi. Kaj vse so tam izkopali? Predmeti vsakdanje rabe, sledovi obrti, trgovine in bivanja – drobni, a dragoceni koščki mozaika življenja, ki se danes sestavlja pred našimi očmi,« je razstavi ob bok na otvoritvi dejal povezovalec programa Janez Rodič iz Kulturnega centra Primoža Trubarja. Raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinski dokumenti in upodobitve iz sočasnih likovnih virov dopolnjujejo replike predmetov ter rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja in usnjarja, pa tudi dveh tržnih stojnic. Vse to nam omogoča, da si srednjega veka ne predstavljamo kot oddaljeno in tujo dobo, temveč kot živ, otipljiv svet ljudi, ki so bili v marsičem podobni nam.
Razstava, ki oživlja zgodovino nekdanjega Gutenwerda ter njegovo vlogo v prostoru in času, bo na ogled do 17. maja. FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
K nastanku razstave ter njeni vsebinski in interpretativni zasnovi je s svojim strokovnim znanjem, raziskovalnim delom in poglobljenim razumevanjem odločilno prispeval kurator dr. Tomaž Nabergoj, kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka na Arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije. »Razstava v Gutenbergu izhaja iz večje razstave z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd, ki smo jo postavili leta 2024 v Narodnem muzeju Slovenije in s katero smo skušali ta opuščeni srednjeveški trg približati strokovni in širši javnosti. Čeprav smo arheologi na tem območju že izkopavali, zgodba o tem srednjeveškem trgu sploh še ni v celoti povedana in raziskana,« je na nove izzive za arheologe opozoril Nabergoj in spomnil na domačina Vinka Gradišarja iz vaške skupnosti Dobrava, ki je leta 2019 dobil idejo, da obudijo speči Gutenwerd, zibelko škocjanske župnije. Takrat so s pomočjo Zavoda za kulturno dediščino Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije v gasilskem domu Dobrava pripravili manjšo razstavo, s katero so osvetlili pomen tega srednjeveškega trga, razstava je potem potovala še v Škocjan, Šentjernej in Stopiče. Prav ta je bila pobuda za tisto večjo v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Dr. Boštjan Laharnar, vodja Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
»Ti predmeti, ki so jih odkrivali med raziskovanjem terena, so na prvi pogled skromni. Niso dragoceni, niso iz zlata, srebra ali dragih kamnov, večinoma so iz keramike, kovine, železa in kamna, tudi iz stekla. A so kljub temu pomembni, saj nosijo v sebi pričevanje nekdanjega življenja tega srednjeveškega trga,« je dejal Nabergoj.
Izjemno arheološko nahajališče
Kot je izpostavil dr. Boštjan Laharnar, vodja Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije, razstava pripoveduje zgodbe o življenju, ki jih pravni dokumenti in korespondence kraljev in škofov ne beležijo, govorijo o sleherniku in o vsakdanjiku. Gutenwerd je doživel dramatični zaton poleti 1474, ko so ga zavzeli in požgali Turki, ljudi pa pobili in odpeljali v ujetništvo. »Gutenwerd si ni več opomogel, sčasoma so ostale le še razvaline, ki jih je prerasla trava. In le arheologija je tista veda, ki ga lahko obudi nazaj, ki lahko prikliče spomin na njegove prebivalce. Ohranjanje spomina pa je bržkone najpomembnejši motiv varovanja kulturne dediščine, naše kulture, naše identitete. Ni le kategorija, je vrednota, tako splošna kot osebna. Vsak od nas si verjetno želi, da bi se ga spominjali, tudi ko nas več ne bo,« je povedal.
Zgodba o tem srednjeveškem trgu sploh še ni v celoti povedana in raziskana.
Arheologi poudarjajo, da je Gutenwerd izjemno arheološko nahajališče, edino takšne vrste v Sloveniji. »Poznamo samo še eno opuščeno srednjeveško naselbino. In to je Kronovo, ki še ni odkrito, oziroma približno vemo, kje je, na otočku sredi Krke,« je na nove izzive za arheologe opomnil Nabergoj.
Predmeti, ki so jih našli v zemlji, govorijo o življenju v tej srednjeveški naselbini. FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
Danes Gutenwerd še vedno omogoča sprehod v preteklost. Sprehodimo se lahko od cerkvice svetega Nikolaja do nadstreška, ki pred vremenskimi vplivi varuje ruševine druge cerkve, in vodnjaka. Med ljudmi pa se iz roda v rod še vedno prenaša povest iz časov, ko so to naselbino napadli Turki. Takrat naj bi se nekaj ljudi rešilo, s sabo pa naj bi odnesli tudi dragocenosti. »Na ladjo so naložili zvonove in dragocenosti in pobegnili po Krki. Ladja se je na prvem ovinku potopila, kjer jo v vodi še danes straži hudič,« je v Dolenjskih razgledih leta 1968 zapisal Ivo Pirkovič, pokojni zgodovinar, ki je raziskoval tudi zgodovino tega srednjeveškega trga in zato veliko časa preživel med domačini.
Območje nekdanje srednjeveške naselbine je še polno skrivnosti, ki kar kličejo po raziskavah.
