Slike in čipka z roko v roki

Ptice so svobodne v zraku, tako tudi me svobodno ustvarjamo. Drevo pa predstavlja našo skupino, ki iz leta v leto raste in se razvija. Močne veje ponazarjajo nas starejše članice, ki smo del skupine že vse od začetka. Vsako leto je večje in močnejše. Tudi če kakšna vejica odpade, druge zaradi tega postanejo močnejše. Vmes ima mnogo lepih listkov in svetlozelene veje, ki pa ponazarjajo Osnovno šolo Trebnje, kjer imamo Male žnurce – skupino, ki šteje 19 učencev,« se na minulo razstavo Čipka na platnu in v krošnji ozre vodja trebanjskih klekljaric Žnurc Marija Prosenik. Ne le čipke, predstavile so tudi zbornik Klekljarna, v katerem so na 114 straneh zbrani spomini, dosežki in ustvarjalnost skupine v zadnjih letih.

Čipka v likovnih delih Foto: Rok Nose

»Žnurce je poimenovanje za tehniko klekljanja,« Marija Prosenik, idejna vodja in gonilna sila skupine, pojasni, od kje ime klekljarske skupine. Ustanovljena je bila leta 2013 v okviru Kulturnega društva Trebnje. Članice se družijo in skupaj klekljajo enkrat na teden, takrat snujejo tudi nove načrte. Znanje izpopolnjujejo na različnih klekljarskih delavnicah in tečajih, svoje izdelke pa postavijo na ogled na razstavah po Sloveniji ter se redno družijo z lokalnimi društvi in s tem pripomorejo k popestritvi kulturnega življenja v Trebnjem.

Drevo, ki ponazarja Žnurce. Foto: Rok Nose

Letošnja razstava je bila nekaj posebnega. Žnurce so v goste povabile akademsko slikarko Jernejo Smolnikar iz Mislinje, ki v svoja slikarska dela na svoj način vključuje čipko, skupaj z deli članic Žnurc pa so tvorile zanimiv dialog.

Tudi mladi se navdušujejo nad umetnostjo ter klekljanjem. Foto: Rok Nose

»Vsako leto pripravimo tematsko razstavo. Letos sta bila povod za to zbornik, ki smo ga izdali, in sodelovanje z akademsko slikarko Jernejo Smolnikar, ki na svoje umetniške slike riše čipko. Pravzaprav vse slike, ki so bile na razstavi, vsebujejo klekljano čipko. To je njen stil. Pred nekaj leti sem jo spoznala in zdelo se mi je zelo primerno, da bi združili moči,« nadaljuje Prosenikova, ki s članicami že kuje nove načrte.

V zborniku je zbrano vse, kar so ustvarile v minulih letih. Foto: Rok Nose

Za projekt, kjer bi na piedestal postavile kulturno dediščino – snovno in nesnovno; na območju občin Ivančna Gorica, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Trebnje bi povezali kulturno dediščino in čipko. Še naprej pa bodo svoje znanje prenašale na mlade. Da se bo tradicija nadaljevala in da se bo v Trebnjem klekljalo še naprej.