Slovarček za dopustnike

Smo v obdobju leta, ko v mehki poletni zaspanosti spustimo možgane na pašo, in prav je tako. To je tudi obdobje, ko vsaj za kratek čas zamenjamo okolje, jo mahnemo na počitnice, potovanje, izlet, zato se v našem besednjaku znajdejo izrazi, ki jih sicer (žal) bolj redko uporabljamo. Osvežimo si znanje z lahkotnimi poletnimi nauki o pravilni rabi teh besed.

Pakirati, spakirati, spokati: Izraza pakirati stvari in spakirati kovček sta knjižno pogovorna, pravilen je izraz: pripraviti prtljago, kovčke. Potem pa se končno lahko spokamo, kar pa je neknjižni pogovorni izraz, prav je: odpravimo se.

Špricati: Vsekakor ne pozabimo v kovček pospraviti krem za sončenje in pršil (izogibajmo se tujki sprej) proti insektom. Teh pa ne bomo našpricali po koži, temveč kremo nanašamo, sredstvo proti insektom pa pršimo. Ravno tako se ne špricamo z vodo, temveč v morju veselo koga poškropimo.

Ten: Če ne pozabimo nanesti kreme, nas sonce ne bo opeklo in se bomo vrnili z lepo zagorelo poltjo – in ne tenom, kar je še ena povsem nepotrebna tujka.

Šilt: Tudi s pokrivali se lahko zaščitimo, med drugim s kapo s ščitnikom, kakor pravilno poimenujemo kapo s šiltom.

Ugriz, pik, ožig: Lahko nas doletijo še hujše tegobe kot sončne opekline, pazimo se ugriza – in ne pika! – kač in ožiga meduze. Zato pa nas pikajo insekti, in še kako radi.

Karta: Da sploh prispemo do vseh teh radosti, bomo potrebovali … karto! Ne, ne, tako ni prav, to je srbohrvatizem, pravilno je: vozovnico za trajekt, vstopnico za bazen, zemljevid poti.

Itinerar: S to besedo se lahko srečamo, če smo organizacijo naših počitnic zaupali potovalni agenciji, gre pa zgolj za bolj fin izraz za načrt poti.

Križarka: Pravilen izraz je potniška oz. turistična ladja za križarjenje. Čeprav se je križarka trdno usidrala v vsakdanjo rabo jezika, pravopis namreč še vedno trmasto vztraja, da je križarka – vojna ladja. Tudi čezoceanka je zavzela praktično sporazumevalni jezik, pravilneje pa je: čezoceanska ladja.

Japanke in sandali: Množica ljudi, ki se bo vsula s križarke in zavzela ves kraj, torej ne bo nosila vojaških škornjev, temveč japonke – kar je pravilen izraz za poletno obuvalo; in ne japanke, kakor jim rečejo južno od nas, ter sandale, ki pa so, pozor, ženskega, ne moškega spola. Smisel življenja je torej luknja v sandali, in ne v sandalu, kot pravi priljubljena pesem skupine Zmelkoow.

Špricer: Da nam bo vse šlo lažje v glavo, si alkoholne pijače naredimo lahkotnejše z redčenjem z vodo, takšen je na primer brizganec, ki pa ga marsikdo pozna pod nižje pogovorno besedo špricar. Pa še to večina narobe zapiše: špricar se piše z -a-jem; in ne z -e-jem. Kakšen dolgočasen purizem? Brž, spakirajte, spokajte, razglednico pa nam pošljite na: lektura@slovenskenovice.si.