Kot Cerkev na Slovenskem želimo vedno bolj postajati misijonarska. V svetu razdeljenosti in napetosti želimo pričevati za evangelij edinosti in sprave. Z veliko pozornostjo smo sprejeli vaše besede, s katerimi ste na začetku svojega pontifikata poudarili, da smo kristjani poklicani biti gradniki mostov,« so bile besede, s katerimi je msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) v okviru obiska Ad limina Apostolorum, v petek, 16. januarja, v imenu slovenskih škofov pozdravil svetega očeta Leona XIV. Papež je sprejel v avdienco ad limina slovenske škofe: msgr. Andreja Sajeta, msgr. Stanislava Zoreta, msgr. Alojzija Cvikla, msgr. Petra Štumpfa, msgr. Maksimilijana Matjaža, msgr. Janeza Kozinca, msgr. Francija Šuštarja in msgr. Antona Jamnika.
Skoraj 1500-letna tradicija
Slovenski škofje so bili v Rimu od 12. do 17. januarja. Latinsko poimenovanje tega obiska dobesedno pomeni obisk na grobovih apostolov in se nanaša na romanje škofov v Rim, kjer molijo na grobovih apostolov Petra in Pavla in se srečajo s papežem.
Pogovor je bil zelo prijateljski; papež zna poslušati, kar je ena ključnih stvari.
Gre za zelo dolgo cerkveno tradicijo. Škofje so po pravu dolžni vsakih pet let oziroma po programu, ki ga določa Sveti sedež, obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter svetemu očetu, nasledniku apostola Petra, podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. Obisk Ad limina je torej dolžnost, ki izhaja iz tradicije Cerkve in je naložena škofom osebno. Obiske, ki so jih morali škofje opraviti v Rimu v določenih časovnih presledkih, so uvedli v skladu z obveznostjo, ki jo je leta 743 uvedel papež sv. Zaharija. Ta obveznost, vključena v Gracijanov dekret, je bila pozneje ponovno potrjena s konstitucijo Romanus Pontifex 20. decembra 1585. V današnji obliki jo je določil papež Pij X. (31. decembra 1909) in vključuje obisk grobov apostolov Petra in Pavla ter predstavitev papežu.
Prvič leta 1992
Slovenski škofje so prvi obisk pri papežu opravili novembra 1992, ko so prvič nastopili kot škofovska konferenca samostojne države. Obisk je potekal v času začetnega urejanja odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem ter oblikovanja samostojne Slovenske škofovske konference. Vsebinski poudarki so bili povezani z versko svobodo, pravnim položajem Cerkve in prihodnjo reorganizacijo škofij v okviru pontifikata papeža Janez Pavel II. Drugi obisk je sledil leta 2001, ko pride do relativne institucionalne stabilizacije Cerkve na Slovenskem. Škofje so poročali o pastoralnem delu, verskem pouku, denacionalizaciji in odnosu med Cerkvijo in državo. Gre za zadnji obisk pred teritorialno reorganizacijo škofij, še vedno v okviru stare cerkvene strukture, pri papežu Janez Pavlu II. Nov obisk je sledil januarja 2008, dve leti po konkretni reorganizaciji Cerkve na Slovenskem, ko so bile ustanovljene nove škofije in mariborska nadškofija povzdignjena v metropolijo. Škofje so Svetemu sedežu predstavili prve izkušnje z novo škofijsko razdelitvijo in s tem povezano pastoralno dinamiko. Kontekst obiska zaznamuje tudi razmislek o vlogi Cerkve v vse bolj sekularizirani družbi v času pontifikata papeža Benedikta XVI. Kar deset let je trajalo, da so slovenski škofje prišli do novega obiska pri papežu, bilo je februarja 2018. To je bil prvi obisk po finančni in upravni krizi Nadškofije Maribor, ki je imela dolgoročne posledice za ves slovenski cerkveni prostor. Ta obisk pomeni prehod iz obdobja institucionalne sanacije v obdobje poudarjene duhovne in pastoralne prenove pod vodstvom papeža Frančiška.
Papež pozna situacijo
Letošnji obisk je umeščen v obdobje po zaključenem sinodalnem procesu (jesen 2024) in v razmere izrazite sekularizacije slovenske družbe. Škofje so papežu predstavili izzive upadanja verske prakse, duhovnih poklicev in potrebo po prilagoditvi pastoralnih struktur (združevanje ali ukinjanje župnij). Gre za prihodnostno usmerjen obisk, ki poudarja sinodalnost, soodgovornost in misijonsko prenovo Cerkve v kontinuiteti pontifikata prejšnjega papeža.
Pogovor je bil zelo prijateljski; papež zna poslušati, kar je ena ključnih stvari.
»Obisk ad limina je bil zelo poučen. Bil je to obisk, na katerem se potrjujeta bratska skupnost ter velika skrb in odgovornost posameznih dikasterijev. Povsod so pripravljeni pomagati pri reševanju konkretnih vprašanj. Srečanje s papežem Leonom je bilo izredno lepo. Pogovor je bil zelo prijateljski; papež zna poslušati, kar je ena ključnih stvari. Je človek, ki prisluhne in nato oblikuje spodbudo. Posebej je poudaril misel iz evangelija, ki je tudi moje škofovsko geslo, zato sem bil še toliko bolj vesel, ko sem jo slišal: Jezus apostolom pravi, da jih ne imenuje služabnike ali hlapce, ampak prijatelje. Papež je izpostavil krepost poguma, ki pomeni zaupanje v moč Božjega delovanja. Pogum pa pomeni tudi to, da človek sprejema odločitve in z upanjem gleda v prihodnost. Izpostavil je še veselje: biti moramo veseli pričevalci, ne pa čemerni ali jamrajoči. Papež Leon je bil zelo dobro pripravljen in dobro pozna razmere v Sloveniji. Dotaknili smo se številnih vprašanj, tudi misijonskega poslanstva in bratstva med škofi. Spregovorili smo tudi o spolnih zlorabah – če se zgodijo, moramo biti blizu žrtvam in poskrbeti, da se takšna vprašanja rešujejo hitro in odgovorno. Papež je znova poudaril pomen stalnih diakonov, torej poročenih mož, posvečenih v diakone, ki lahko veliko prispevajo pri delu v župnijah. Izpostavil je pomen laikov pri delovanju župnij: laikom je treba zaupati in jih vključevati na različnih področjih pastoralne dejavnosti. Bistveno pa je, da duhovnik opravlja svoje ključno poslanstvo – da obhaja evharistijo, spoveduje, obiskuje bolnike ter deli druge zakramente,« je škof Jamnik strnil vtise ob obisku slovenskih škofov, ki so bili med prvimi, sprejetimi pri papežu, izvoljenem v preteklem letu. V svetem letu 2025 obiskov škofov v takšni obliki ni bilo. Škof Jamnik, tudi predsednik Komisije za etiko pri Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije, je papežu predstavil delo komisije ter vlogo Slovenije v širšem mednarodnem kontekstu, pri čemer se komisija intenzivno ukvarja z aktualnimi etičnimi vprašanji in izzivi.
Vabilo v Slovenijo
Slovenija ima več svetniških kandidatov. »Pri svetniških kandidatih smo izhajali iz posameznih primerov, začenši s slovenskimi mučenci. Andrej Saje je posebej omenil Antona Martina Slomška. Želja je tudi, da bi Friderika Barago prišteli med blažene; postopek teče zelo dobro. Kongregacija za svetnike pri Svetem sedežu je poudarila, da so postopki jasni,« je dejal škof Jamnik in izrazil upanje, da bo obisk pripomogel k pospešitvi katerega od postopkov. Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je papežu izročil tudi vabilo na obisk Slovenije. »Ob tem se je malce nasmehnil in dejal: Bomo videli. Jasno je, da ima manj kot leto po nastopu službe Petrovega naslednika tudi druge prioritete glede obiskov. Upanje pa ostaja. Navsezadnje Slovenija ni daleč od Vatikana,« je zaključil škof Jamnik.
V času obiska so škofje opravili več delovnih sestankov na pristojnih službah v Vatikanu. Foto: osebni arhiv
Slovenski škofje so ob tej priložnosti papežu podarili mašni plašč, mitro in štolo z idrijsko čipko. FOTO: Metka Rupnik/STA
Papež Leon XIV. je dobro seznanjen s situacijo v Sloveniji. Foto: AFP
Andrej Saje in Anton Jamnik na Trgu sv. Petra v Vatikanu Foto: osebni arhiv
