Slovenec gradi most med Kitajsko in Evropo

Kitajska in Evropa že lep čas iščeta skupni jezik, skupno pot druga ob drugi. Tudi na ali skozi polje dialoga, etike. Tu pomembno vlogo opravlja ljubljanski pomožni škof, 64-letni Anton Jamnik, doktor filozofije ter predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z etiko in sodobnimi družbenimi vprašanji.

Anton Jamnik, tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik Komisije za etiko pri COMECE, združenju škofovskih konferenc Evropske unije, v Azijo odhaja že več kot desetletje, prvič je tam predaval leta 2011. Na ta konec sveta, tako sam pove, ga je pripeljala Božja previdnost. Predvsem po zaslugi patra Vladimirja Kosa, jezuita in pesnika ter profesorja, ki je deloval na Japonskem. Leta 2010 ga je Kos povabil na vzhodnoazijsko konferenco, ki jo je organizirala jezuitska univerza Sophia v Tokiu, Jamnik je predstavil evropsko dogajanje. »Najprej sem predaval v Pekingu na Inštitutu Mattea Riccija (vodi ga Stefan Rothlin), potem pa še kot predsednik komisije za etiko na državni univerzi, tema pa Evropska unija, vrednote Evropske unije v dialogu s konfucionizmom.«

Znanstveni članek

Škof Jamnik je v preteklosti že pisal o odnosu Evrope in Kitajske v članku z naslovom Human Dignity, The Common Good, And Solidarity: A Catholic Agenda For Dialogue With China (Človeško dostojanstvo, skupno dobro in solidarnost: katoliška agenda za dialog s Kitajsko; op.a.) je bil objavljen v reviji The Macau Ricci Institute Journal. V članku postavi katoliško socialno etiko kot okvir za dialog s Kitajsko v času, ko Zahod zaznamujeta pretirani individualizem in etični relativizem. Avtor pokaže, kako je sodobno pojmovanje svobode, ki človeka razume predvsem kot izoliranega posameznika, pripeljalo do osamljenosti, razbitih skupnosti in podrejanja človeka logiki trga. Kot odgovor ponudi temeljna načela, ki jih delijo različne religije – človeško dostojanstvo, skupno dobro, prednost ubogih, subsidiarnost in solidarnost – in jih neposredno prenese v področje gospodarske in poslovne etike. Na tej osnovi vabi k dialogu s kitajsko moralno filozofijo in išče skupni jezik za etično obnovo ekonomije.

V Vietnamu je bil konec novembra. FOTO: Osebni arhiv

Jamnik v svojem delu poudari, da vse velike religije delijo določene etične aksiome (npr. zlato pravilo, poudarek na skupnosti, odgovornost do ubogih). Iz teh skupnih točk oblikuje »globalno etiko«, ki je lahko osnova za dialog med katoliško tradicijo in kitajsko moralno filozofijo – posebej na področju novega gospodarskega modela, ki naj preseže »neusmiljeni« ekonomizem in vrne etiko v središče javnega življenja. Tudi o vsem tem je predaval v Aziji. »Predvsem sem želel opozoriti na to, kako je v modernem globalnem svetu nujen dialog. Evropa ima svoje temelje, ima svoje vrednote, ima tri temelje: grško filozofijo, rimsko pravo, krščansko razodetje. Kitajska ima pa konfucionizem, ki je bolj filozofija, manj religija, tam je taoizem bolj religija v ožjem pomenu besede. Med Evropo in Kitajsko lahko najdemo precej skupnih točk: ena zelo pomembnih je prav poudarek na skupnosti. Evropska unija je nastala prav na osnovi tega predloga, te ideje skupnosti narodov, evropskih narodov, ki so se povezali med seboj po težki izkušnji druge svetovne vojne,« se ozre na predavanje na državni univerzi.

Reakcija Evrope

»Študente je najbolj zanimalo, kaj bo naredila Evropa: ali se bo zaprla pred Kitajsko ali ne. Tudi zaradi tega, kar se dogaja v odnosu med ZDA in Kitajsko. Odnosi so bolj ali manj napeti. Tako sem podaril, da Evropa vendarle ima neko svojo tradicijo, neko svojo kulturo, družbeni socialni nauk. Poudaril sem, da Evropejci želimo sodelovati z drugimi državami po svetu, predvsem ko gre za temeljne vrednote, ko gre za spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva, skupnost in solidarnosti – to je bilo za študente zelo zanimivo in tukaj smo našli neki skupni jezik, točko, na katero smo naslonili naše pogovore,« nadaljuje Jamnik.

Bogoslovno semenišče sv. Jožefa v Sajgonu FOTO: Osebni arhiv

»Kitajska ima svojo zgodovino, svoj ponos, marsikaj utemeljuje na drugačen način kot mi. To, kar spoznavam že, odkar hodim na Kitajsko, je ključnega pomena, da mi spoštujemo njihovo kulturo, tradicijo, vero, družbo in da ne vnašamo nekega svojega modela v njihov model. Oni imajo častitljivo večtisočletno zgodovino in ne želijo, da bi jih nekdo zdaj skušal spreobrniti, da jih naredi takšne, kot smo mi Evropejci, ali Bog ne daj, da bi jih na področju vere kaj spreobračal,« pove o sodelovanju in razumevanju Kitajske, kjer iz leta v leto raste število kristjanov, krščanska skupnost je mlada, verska svoboda pa še dokaj šibko uveljavljena.

Na Kitajskem so ga lepo sprejeli. FOTO: Osebni arhiv

V Vietnamu

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je v ponedeljek, 24. novembra, na praznik vietnamskih mučencev, prispel v Vietnam, v Sajgon, kamor je odpotoval na povabilo profesorjev v Bogoslovnem semenišču sv. Jožefa, ki šteje več kot 350 bogoslovcev. Zbranim je predaval na temo filozofije religije in sodobne etike. »Pravi čudež je, da iz krvi mučencev rastejo novi duhovni poklici. Ni človeške razlage. To je samo eno bogoslovje, imajo jih več po celi državi. Zato ni čudno, da odhajajo vietnamski bogoslovci po svetu: tudi v Evropo. Tu je v preteklosti deloval tudi slovenski misijonar Anton Majcen, ponosni so nanj,« je strnil škof vtise iz Vietnama. »Rektor bogoslovja je ponudil, da so pripravljeni tudi v Slovenijo poslati kakega duhovnika. Vietnamski bogoslovci in duhovniki so že v Avstriji, Nemčiji in Angliji,« je še dejal škof Jamnik.