Verjetno smo vsi že slišali za modre cone, območja sveta, kjer ljudje živijo izjemno dolgo. Gre za območja z najvišjimi koncentracijami stoletnikov na svetu. Rekord ima japonsko mesto Okinava, ki je ena od petih modrih con. Ostale štiri so nam bližnja italijanska Sardinija, Ikaria v Grčiji, polotok Nicoya v Kostariki in Loma Lindo v Kaliforniji. A kot je prepričana Mirjana Sredojević, specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter vodja klinike za medicino dolgoživosti Carpe Diem Longevity, bi se na seznam lahko uvrstila tudi Slovenija. »Imamo naravne danosti, kot so čisto okolje, voda, zrak ter naša ljubezen do športa, rekreacije, pohodništva, in še prisotne močne družinske vezi. Vse to so ključne predispozicije za formiranje tovrstnega središča,« navaja strokovnjakinja. »Moja osebna vizija in velika želja je prav vzpostavitev nove modre cone v regiji Alpe-Adria in postavitev Slovenije v sam center tega zemljevida.«

Kot je poudarila, ima za uresničitev želje dobro osnovo, številke, ki so nam Slovencem lahko v ponos. Čeprav tako radi tožimo nad slabimi platmi življenja v naši mali podalpski deželi, so številke precej optimistične in nas postavljajo na laž. Število ljudi, starih 100 let in več, se, kot kaže statistika, v zadnjih treh desetletjih skokovito povečuje in se je od leta 1991 do 2024 povečalo za kar 15-krat!

Živimo dlje od povprečja

Slovenci imamo za nameček pričakovano življenjsko dobo že zdaj daljšo od evropskega povprečja: Slovenke v povprečju doživijo 84,7 leta, Slovenci pa 79,5 leta, kar je pri obeh spolih približno 0,6 leta več od povprečja EU. A priznati je treba, da dolžina življenja ne pomeni nič, če zadnja leta preživljamo bolni in nemočni. Podatki, ki jih je zbrala Sredojevićeva kažejo, da bodo otroci, rojeni v Sloveniji leta 2023, po pričakovanjih živeli 82 let, od tega bodo le okoli 67 let tudi zdravi. Skoraj petino življenja bodo preživeli s srčno-žilnimi boleznimi, rakavimi obolenji, nevrodegenerativnimi boleznimi, diabetesom in hormonskimi motnjami.

Poskrbeti moramo za dovolj gibanja, če je zabavno, še toliko bolje. FOTO: Lucy Lambriex/Getty Images

Tu vstopi medicina dolgoživosti, za katero je po svetu vedno več zanimanja. Pri nas so na pred kratkim odprti kliniki dolgoživosti v program že vključene štiri osebe, stare od 40 do 94 let. Cilj programov, ki so pripravljeni individualno za vsakega pacienta posebej, je s pomočjo najnaprednejšega medicinskega znanja in inovacij poskrbeti za podaljšanje kakovosti življenja v kar se da pozno obdobje.

»Sodobna tehnologija nam omogoča, da lahko odklone v organizmu odkrijemo zelo zgodaj, mnogo prej, preden se pojavijo prvi simptomi. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini staranje merimo, usmerjamo in učinkovito upočasnimo ter s tem močno podaljšamo število zdravih, vitalnih in aktivnih let življenja,« pojasnjuje Sredojevićeva.

Ni vseeno, kaj jemo. FOTO: Eva-katalin/Getty Images

Drobne spremembe

Staranja se torej lotevajo z medicinskega vidika, kar pomeni, da jih zlasti zanimajo spremembe na celični ravni. Kdor se odloči za vključitev v program, najprej opravi raziskave, ki zdravnikom omogočijo vpogled v genom in dogajanja na ravni, manjši od človeških celic. Analizirajo stanje mitohondrijev, pogledajo stanje epigenoma ter analizirajo črevesni in vaginalni mikrobiom. Opravijo nevrokognitivno oceno in številne druge preiskave. Samo laboratorijska analiza krvi, podprta z umetno inteligenco, vsebuje 700 gigabajtov podatkov. Na podlagi rezultatov pacient dobi navodila za optimalen življenjski slog, vključen je tudi v redne terapije, denimo s kisikovo komoro in UV-terapijo. S pacienti se ukvarjajo številni specialisti, kardiolog, pulmolog, ORL specialist, urolog in ginekolog, vključeni so fizioterapevt, kineziolog, nutricionist, psiholog, psihoterapevt in drugi strokovnjaki. Sodelujoči se zavežejo, da bodo vztrajali eno leto, saj se rezultati, poudarja Sredojevićeva, ne pokažejo čez noč. »Dolgoživost je odločitev in način življenja. Ni čarobna paličica, temveč proces, ki zahteva angažiranost posameznika. Svojemu zdravju moramo postaviti močne temelje, sicer nam tudi najsodobnejša tehnologija ne more pomagati,« pravi.

V zadnjih treh desetletjih se skokovito povečuje število starejših od 100. FOTO: Lucy Lambriex/Getty Images

Čeprav si vsak ne more privoščiti obravnave ob pomoči vojske specialistov in nima vsak železne discipline za življenje, ki spodbuja dolgoživost, pa zdravnica poudarja, da lahko korak k dolgoživosti naredi vsak, in to že z drobnimi spremembami, denimo ko se, namesto da bi šel z dvigalom, odloči za hojo po stopnicah. Med pet glavnih temeljev dolgoživosti poleg dovolj naravnega gibanja čez dan spadajo še zmerno, pretežno rastlinsko prehranjevanje, pri čemer se nikoli ne najemo do sitega, regeneracija in dovolj spanja, pa tudi obvladovanje stresa in duševna stabilnost ter močne družinske vezi in socialni krog, ki spodbuja zdrave navade.

Sodobna tehnologija nam omogoča, da lahko odklone v organizmu odkrijemo zelo zgodaj, mnogo prej, preden se pojavijo prvi simptomi, pravi Mirjana Sredojević. FOTO: Marko Delbello Ocepek

Eden od dejavnikov, ki ga strokovnjaki zadnja leta še posebno poudarjajo, je ikigaj. Gre za japonski izraz, pomeni pa tisto, kar človeku daje smisel, vrednost in veselje do življenja. Ikigaj je lahko delo, ki te veseli, skrb za družino, hobi, občutek pripadnosti ali vsakodnevni ritual, zaradi katerega zjutraj lažje vstaneš.