Da koroški Slovenci radi plešejo, vemo že dobrih sedem desetletij. Tako dolgo že teče žlahtna, povezovanja in zabave polna tradicija, ki je hkrati poklon koreninam in priložnost za novo povezovanje. 72. Slovenski ples, ki je letos potekal v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je znova dokazal, da ne gre le za plesni večer, temveč za živahno srečanje ljudi dobre volje, zgodb in generacij. V prijetnem ambientu Casineuma se je tudi tokrat zbrala pisana množica obiskovalk in obiskovalcev – domačinov, prijateljev od drugod in številnih mladih, ki dogodku vsako leto vdihnejo novo energijo. Slovenski ples ostaja večer, ko se koroški Slovenci vidijo, slišijo, zaplešejo in – kar je morda najpomembnejše – začutijo pripadnost.
Veliki finale. Za presenečenje je opolnoči z energičnim nastopom poskrbela mlada ekipa Plesnega studia Kunauer, ki sta ga v Pliberku ustanovila brat in sestra Mathias in Valentina Kunauer.
Najstarejša prireditev
Program letošnjega plesa je bil raznolik in premišljeno sestavljen. Za plesni del večera je poskrbela skupina Gedore, ki je s prepoznavnimi ritmi hitro napolnila plesišče. Njihova glasba ni bila le spremljava, ampak gonilo večera – od prvih taktov do poznih ur, ko se koraki sicer nekoliko upočasnijo, nasmehi pa ostanejo.
Slovenska obalna skupina Gedore postaja neločljiva in zelo simpatična stalnica Slovenskega plesa. Fantje nastopajo že od srednješolskih let in imajo zelo pester repertoar.
Posebno umetniško noto je dodal nastop vokalne skupine Oktakord, zbor leta 2025 dežele Koroške v kategoriji malih ansamblov. Repertoar okteta sega od klasične zborovske glasbe prek sodobnih del do ljudskih pesmi in modernih aranžmajev. Njihov nastop je bil trenutek zbranosti in poslušanja sredi živahnega večera in lep opomnik, kako bogata in raznolika je slovenska kulturna ustvarjalnost na Koroškem.
Vse več mladih prihaja, ne le kot obiskovalci, tudi kot soustvarjalci programa.
Pa češnja na vrhu torte? Pravi vrhunec noči je bil polnočni plesni šov, ki ga je pripravila mlada ekipa Plesnega studia Kunauer. Njihova energija, sodoben izraz in suverena izvedba so navdušili občinstvo ter pokazali, kako samozavestno mladi povezujejo tradicijo s sodobnostjo.
Ritem večera je bil zelo poskočen, a med enim in drugim plesom se je našlo dovolj časa za predah, klepet in žlahtno kapljico.
Slovenski ples ima dolgo in bogato zgodovino. Gre za najstarejšo osrednjo družabno prireditev koroških Slovencev, ki se neprekinjeno odvija že več kot sedem desetletij. V tem času se je marsikaj spremenilo – prizorišča, glasbeni okusi, način druženja –, a bistvo je ostalo isto: srečanje skupnosti. V minulih letih so na Slovenskem plesu nastopali številni znani ansambli, pevske skupine in plesne zasedbe, od klasičnih plesnih orkestrov do sodobnejših glasbenih projektov, ki so vsak po svoje zaznamovali posamezne letnike. Zanimivo je, da ples že dolgo ni več rezerviran zgolj za stalno publiko. Vse več mladih prihaja ne le kot obiskovalci, temveč tudi kot soustvarjalci programa. Prav ta preplet generacij daje prireditvi posebno živost in občutek, da gre za dogodek, ki živi z ljudmi in za ljudi.
Čudovito druženje. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek z ženo Barbaro Rovšek, Vlasta Rogina in Udo Muchitsch.
Več kot zabava
Pomen Slovenskega plesa presega zabavo. Gre za prostor neformalnega srečevanja, kjer se tkejo vezi, utrjujejo prijateljstva in spontano prenaša jezik ter kultura. V času, ko so manjšinske skupnosti pogosto razpršene in obremenjene z vsakdanjimi izzivi, takšni večeri delujejo kot sidrišče – kot opomnik, da skupnost obstaja, je živa in ustvarjalna.
Pripravljena, da se zavrtita. Poslanec v deželnem zboru Franc-Jožef Smrtnik z ženo Regino.
Organizator prireditve je Slovenska prosvetna zveza, osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev. SPZ ima dolgo tradicijo delovanja in je skozi desetletja postala steber kulturnega, izobraževalnega in družabnega življenja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nastala je z jasnim ciljem: ohranjati slovenski jezik, kulturo in identiteto ter hkrati ustvarjati prostor za sodobno ustvarjalnost. 20. oktobra 1907 je bila na pobudo celovškega stolnega kaplana dr. Lamberta Ehrlicha ustanovljena Slovenska krščansko-socialna zveza. Njen cilj je bilo ustanavljati ter finančno in moralno podpirati nepolitična društva, nastala na temelju krščanskosocialnih načel, ter skrbeti za izobraževanje koroških Slovencev v krščanskem in narodnem duhu.
Elegantni dami sta ta večer kar žareli. Generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac in Vlasta Rogina.
Med avstrijsko stanovsko državo je morala Slovenska krščansko-socialna zveza spremeniti svoja pravila in se 22. novembra 1934 preimenovati v Slovensko prosvetno zvezo. Pod njenim okriljem delujejo številna kulturna društva, pevski zbori, gledališke skupine in izobraževalne pobude. Slovenski ples je eden najbolj vidnih dogodkov SPZ – nekakšna letna vizitka, ki pokaže, kako raznoliko in odprto je kulturno dogajanje koroških Slovencev danes.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, podpredsednica Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Augustine Gasser in mož Johann Gasser, ravnateljica Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence Magdalena Kropiunik in občinska svetnica mesta Celovec Sonja Koschier.
Ko se ob koncu večera luči v Casineumu počasi ugašajo, ostane občutek topline in povezanosti. Slovenski ples ni le dogodek v koledarju, ampak doživetje, ki se vtisne v spomin. In prav zato se obiskovalci radi vračajo: zaradi glasbe, plesa, srečanj in tistega neoprijemljivega občutka, da si del zgodbe, ki se piše že več kot 70 let, in se, sodeč po energiji letošnjega večera, še dolgo ne bo končala.
Predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof in vodja biroja za narodno skupnost dežele Koroške Mirjam Polzer-Srienz sta uživala v večeru dobre glasbe in številnih prisrčnih srečanj.
V sedmih desetletjih se je marsikaj spremenilo, a bistvo je ostalo isto: srečanje skupnosti.
Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser in poslanec v koroškem deželnem zboru Stefan Sandrieser sta komaj čakala, da stopita na plesišče.
