Slovenski trenerki ni para na svetu

Spet smo pokazali, da smo prava ekipa. V Zadru smo dihali drug za drugega. Sama sem nase prevzela vso paniko, da so bili igralci mirni,« je selektorica Andreja Ojsteršek Urh potegnila črto pod evropsko ekipno prvenstvo v Zadru, kjer je moška namiznoteniška reprezentanca osvojila bronasto kolajno.

Menil je, da so prezeleni

Prvo kolajno po letu 2017, ko so bili prav tako bronasti; tedaj je ekipo vodil Andrejin partner Jože Urh. Leta 2017 so za Slovenijo zgodovinsko odličje osvojili Bojan Tokić, Darko Jorgić, Deni Kožul in Jan Žibrat. »Za kolajno smo še prezeleni. Najprej moramo dozoreti, potem bomo lahko razmišljali tudi o večjih dosežkih. Verjamem, da bodo prišli tudi ti časi. Darko in Deni napredujeta iz dneva v dan, Bojan bo še nekaj časa lahko pomagal, saj je namizni tenis tisto, kar najbolje zna, zato se še ne bo kar tako poslovil, kakšno zmago pa bo kljub letom lahko dosegel. Že letos bomo nevarni vsem, vsi se nas že bojijo, toda mi z uvrstitvijo ne smemo biti obremenjeni, še posebno ker vemo, da je pri nas prisotnih še veliko nihanj, kar je glede na mladost in neizkušenost povsem normalno,« je leta 2017 pred EP razmišljal Jože Urh. Ekipa je navdušila in vzela kolajno.

Veselje po uspehu v Zadru FOTO: NTZS

Butnil jo je

Letos so ponovili vajo v Dalmaciji. Ekipo so sestavljali Bojan Tokič, Darko Jorgić, Deni Kožul, Peter Hribar in Bor Vovk Petrovski. Mnoge je presenetilo, da je bil poleg tudi 44-letni Tokić, ki se je letos poleti že poslovil. »Vsi smo bili solzni na odru, ko smo mu izročali sliko v zahvalo, sama sem dodala še en verz. Ob tem pa me Bojan že na odru butnil in rekel: 'Andreja, če me boste potrebovali za Zadar ...'« se selektorica spomni trenutka, ko je bilo jasno, da Bojan še ni rekel zadnje. Tudi ali predvsem zato, ker je bil v igri vrhunski rezultat z ekipo.

»Imam krasno ekipo z jasnim ciljem – narediti najboljši možni rezultat,« poudari Andreja, ki je z Bojanovo idejo seznanila vodstvo namiznoteniške zveze. »Na voljo smo imeli dve opciji: pomladitev ali napad na vrhunski rezultat. Kocka je padla, šli smo po rezultat, 25. 8. sem prijavila ekipo,« pove Andreja, ki se je zavedala, da ni več poti nazaj. Naredila je plan dela in v okviru danosti ter zmožnosti zveze opravila priprave. Slovenija ni Francija, kjer se namizni tenis koplje v evrih.

Izpustila je žreb

Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca je v predtekmovanju s 3:1 ugnala Dansko, s 3:0 pa Italijo. V osmini finala je s 3:1 premagala Moldavijo, v četrtfinalu pa še Portugalsko (3:1), s čimer si je že zagotovila vsaj bron. »Le dober žreb za četrtfinale sem si želela. Samo da ne bi dobili Francije. Odločila sem se, da ne grem na žreb. Se spomnim, kako sem se včasih sekirala in govorila, koga ne želimo. Ko še do konca nisem povedala, smo jih že dobili. Zdaj sem žreb spremljala v hotelski sobi v spletnem prenosu,« se spomni žreba, ki jim je v četrtfinalu namenil Portugalce.

Z navijači in podporniki v Dalmaciji FOTO: NTZS

Tudi to pot se Andrejin recept ni izneveril, fantje so prišli na prvenstvo v dobri formi. V polfinalu pa so naši naleteli na Romune in žal klonili. »Že pred tekmo sem dejala, da nam Romunija ne ustreza. Dolga leta zelo dobro delajo in imajo velik nabor igralcev. Njihovi mlajši so brezkompromisni, kar smo se lahko prepričali včeraj, ko so premagali Švede z neverjetnimi zadetki. Tega sem se bala in upala, da nam bo uspelo odigrati vsaj kakšen počasnejši spin ali bolj plasirano, v našem žargonu rečeno bolj 'pimplano' žogico, a na žalost je bilo tega premalo,« je polfinale ocenila Ojsteršek Urhova.

Ostalo je zgodovina ... »Kmalu se bom upokojila, še dve leti imam. Z Darkom trenirava že 21 let, z Denijem 13, od osnovne šole je tu Peter,« se ozre na prehojeno pot. A z medaljo v Zadru je pomirjena, njena trenerska kariera pa zasluženo še ozaljšana. Ob tem velja omeniti: Andreja je edina ženska na svetu, ki vodi moško (člansko) namiznoteniško reprezentanco.

Bojana kliče London

Čeprav ima tako kilometrino, jo fantje vsi po vrsti še vedno vikajo. »Smo se o tem že pogovarjali. Ko so bili mlajši, sem povzdignila glas in so trznili. Danes pa so to odrasli fantje, očetje, možje. Moj odnos je drugačen. Darko meni, da sem se pomehkužila,« v smehu doda Andreja, a medsebojno spoštovanje je ostalo. »Znamo se tudi nasmejati,« zaključi Andreja, svojčas tudi sama izjemna igralka.

Bojan Tokić se stara kot dobro vino. FOTO: NTZS

Tisto o smehu, tudi med tekmo in po njej, pa še kako drži. Med prvenstvom je že padla stava, da ekipa skoči v Jadransko morje, če bo medalja. Rečeno – storjeno, Andreja pa je vse vestno posnela. Ker tako to delajo prave ekipe. »Če me bodo želeli, bom z njimi šel tudi na SP v London,« pa je Bojan Tokić dal vedeti, da se ne želi upokojiti – prihodnje leto London gosti ekipno svetovno prvenstvo.