Minuli teden smo srečevali slovensko hrano na vsakem krožniku in koraku, tudi na vlaku. Na slednjih so jabolka po vsej Sloveniji delili čebelarji, kmetje, kmetijski svetovalci in mladi s podeželja ter jutranjo vožnjo z vlakom izkoristili za kramljanje na temo Kaj pa ti ješ. Otroci so v šoli segli po tradicionalnem slovenskem zajtrku. Slovenska hrana je prišla na piedestal, ki si ga zasluži. Pa bi morala biti tam večkrat, ne le za velike praznike, kot znajo povedati stari ljudje.

»Visoka odkupna cena mleka ne pomeni nujno lepe slike v trgovini. Kupci danes za alpsko mleko niso pripravljeni plačati redne cene, tj. 1,17 evra. Večina prodaje se zgodi po akcijskih cenah. Če akcije ni, prodaja pade. Potrošnika moramo stalno prepričevati, da namesto poplave poceni mleka in mlečnih izdelkov iz uvoza izbere prav nas,« je drugo plat slovenske hrane, slovenskega mleka, razkrila Maja Zdeličan, nova direktorica Ljubljanskih mlekarn. Ni skrivnost, da se pri denarnicah konča slovensko (hrano)domoljubje.

Koliko časa bomo še kmetovali? Foto: A. K. Baribal

V deželi na sončni strani Alp smo minuli teden zaznamovali teden slovenske hrane, ki nas spodbuja k ponovnemu odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in prednosti lokalno pridelane hrane. Vrhunec tedna je bil tradicionalni slovenski zajtrk v petek, 21. novembra, s sloganom Moja izbira je slovenska hrana. »Podpirajmo slovenske kmete in pridelovalce. Izbirajmo varno, svežo in kakovostno hrano. Ohranjajmo tradicijo in delovna mesta. V tem tednu obiščite lokalno tržnico, povprašajte v svoji najljubši gostilni po jedeh iz lokalnih sestavin in izberite slovensko hrano tudi doma,« je celo vlada prek družbenih omrežij pozivala, da sežemo po domači hrani.

Sindikat in mladina na noge

Večina kmetov tega vladnega leporečja niti ni slišala. Se je pa oglasil Sindikat kmetov Slovenije in ostro obsodil slovensko vlado, ki je potrdila stališče Slovenije k predlogu sklepa Sveta o podpisu Partnerskega sporazuma med Evropsko unijo ter Skupnim južnoameriškim trgom (špansko Mercado Común del Sur – Mercosur). »Sporazum vzpostavlja pogoje za uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav, s tem pa postavlja slovenske kmete v nekonkurenčen položaj, saj s povprečnimi 800 kvadratnimi metri na prebivalca slovenski kmetje ne moremo biti konkurenčni niti evropskim, kaj šele kmetom iz tretjih držav. Sindikat kmetov Slovenije meni, da Vlada RS s tem sporazumom uničuje lastno kmetijstvo,« so opozorili v kmetijskem sindikatu. Sporazum bo zbijal ceno slovenskega mesa in kmetijskih izdelkov, vprašljivi so tudi ekološki ter higienski standardi.

Tradicionalni slovenski zajtrk so otroci jedli minuli petek. Foto: Leon Vidic

»Naša zaskrbljenost ne izhaja zgolj iz skrbi za trajnost slovenskega kmetijstva, temveč tudi iz odgovornosti do potrošnikov in kmetov. Ob tem se sprašujemo: kdaj bodo glasovi mladih končno slišani, njihova mnenja, skrbi in oblikovana stališča pa tudi upoštevani? Trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur (Brazilija, Argentina, Paragvaj, Urugvaj) po številnih strokovnih analizah prinaša zanemarljive gospodarske koristi, ki so predvsem parcialne in rezultat uspešnega lobiranja ozkih interesnih skupin. Medtem pa kmetijstvo – sektor, ki skrbi za našo hrano in podeželje – znova ostaja žrtveno jagnje. Ali ima kdo v odločevalskih krogih sploh v mislih občutljivost kmetijskega trga in ranljivost slovenske prehranske samooskrbe?« je v imenu Zveze slovenske podeželske mladine opozorila Doris Letina.

Na domačo hrano prisega tudi župnik Martin Golob. Foto: Miško Kranjec

Predsednica jih razume

Mladi še vztrajajo, nekaj jih piše izjemne zgodbe. »Odkar sem prejel naziv inovativnega mladega kmeta, se je na naši kmetiji ogromno spremenilo – povečala sta se obisk in zanimanje kupcev. Mlečno proizvodnjo smo pri nas v celoti postopoma opustili in jo nadomestili z rejo angus in wagyu goveda. Danes prodajamo meso neposredno kupcem,« pove Anton Grobelnik, inovativni mladi kmet 2023. Letos je to postal Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Čadež je zmagal tudi na evropskem nivoju.

»Slovensko kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč je del naše identitete, zgodovine in kulture. V stoletjih sta nas oblikovala odnos in ljubezen do zemlje, narave in lokalno pridelane hrane. Naše kmetije so bile vedno več kot le proizvodni obrati – bile so dom, skupnost in način življenja. Toda čas, v katerem živimo, prinaša nove izzive,« se zahtevnosti situacije zaveda dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije. Vse to spet leto osorej. Do takrat pa slovenski kmet v potu svojega obraza bije dalje svoj boj.

Na vlaku so delili jabolka in opozarjali na pomen slovenske hrane. Foto: Miško Kranjec