Spomladi naredimo največ napak

Spomladanski tek ima poseben čar. Svež zrak, daljši dnevi, občutek novega začetka. Motivacija je visoka. In ravno zato naredimo največ napak.

Prva je skoraj vedno tempo. Ker ni več ledenega zraka, se nam zdi, da letimo. Začnemo hitreje, kot si priznamo. Srčni utrip hitro poskoči, energija se porablja hitreje, kot jo telo zmore nadomeščati. Po dvajsetih minutah smo utrujeni in razočarani.

Druga napaka je oprema. Stare tekaške superge, ki so z nami že drugo sezono, so morda še dobro videti, a blaženje je utrujeno. Kolena in gležnji to hitro občutijo. Če čevlji nimajo več stabilnosti, jo mora zagotoviti telo – in tu se začnejo težave.

Superge morajo zagotavljati stabilnost. FOTO: Ridofranz/Getty Images

Tretja stvar je podlaga. Spomladi pogosto tečemo več po asfaltu ali po mehkih, spolzkih gozdnih poteh. Oboje zahteva drugačno prilagoditev. Preveč asfalta pomeni več udarcev. Preveč neravnega terena pomeni več stabilizacije.

Lahko klepetamo?

Dobro pravilo: večina teka naj bo takšnega, da se med njim lahko pogovarjamo. Če ne moremo povedati celega stavka ne da bi lovili sapo, je tempo previsok. Intervali in hiter tek naj pridejo kasneje.

In ne pozabimo na počitek. Spomladi smo aktivni tudi sicer – vrt, sprehodi, več opravkov zunaj. Telo potrebuje regeneracijo, ne samo navdušenja.

Tek ni sprint do popolne forme. Je proces. Če bomo potrpežljivi zdaj, bomo čez nekaj tednov tekli lažje – in z nasmehom.