Spor tašče in snahe v najbogatejši družini: predmet spora dvorec z veličastnim razgledom

Tam, kjer je veliko denarja, nas uči zgodovina, vedno pride do nesporazumov, sporov, zarot, sojenj, tudi umorov. Ko gre za najbogatejšo družino na svetu, razvpite bankirje Rothschild, se o tovrstnih razkolih doslej ni nič slišalo. Tako kot so skozi stoletja skrbeli, da je njihovo bogastvo ostalo v družini, ki ima zdaj štiri veje (nemško, francosko-švicarsko, italijansko in britansko), so pred javnostjo uspešno skrivali družinske odnose.

Od sredine 18. stoletja, ko je dinastijo, ki naj bi po teoriji zarote obvladovala svet, v Frankfurtu ustanovil Mayer Amschlom Rothschild, jim je težave uspelo obdržati za zaprtimi vrati dvorcev. Do zdaj, ko se bosta na sodišču za vsebino dvorca Chateau de Pregny ob Ženevskem jezeru v Švici spopadli 93-letna baronica Nadine de Rothschild, vdova pokojnega Edmonda de Rothschilda, nekoč prvega moža francosko-švicarske veje, in 60-letna baronica Ariane de Rothschild, njena snaha, žena Benjamina, edinega sina Nadine in Edmonda de Rothschilda, ki je umrl pred štirimi leti.

Predmet spora

Predmet spora je vsebina dvorca z veličastnim razgledom na Ženevsko jezero, v katerega obiskovalci nimajo vstopa in naj bi ga krasilo pohištvo iz časa zadnjega francoskega kralja Ludvika XVI. ter platna Goye, Rembrandta, Fragonarda, Boucherja, El Greca in drugih velikanov umetnosti. Zaradi vseh umetnin je nekdo dvorec opisal kot mali Louvre.

Spor med Ariane in njeno 33 let starejšo taščo je sprožilo vprašanje, kje naj bodo v prihodnje mojstrovine iz dvorca de Pregny. Tašča Nadine pravi, tako vsaj izhaja iz sodnih dokumentov, ki jih je pred dnevi objavil londonski Guardian, da bi moral lep del umetnin biti del kolekcije fundacije Edmonda in Nadine de Rothschild, ki naj bi bila razstavljena v muzeju v Ženevi. Nadine trdi, da ji je večino umetnin v ustnem izročilu zapustil njen mož Edmund, ki je umrl leta 1997., ona pa bi del umetniškega bogastva iz dvorca prestavila v muzej v Ženevi. A snaha Ariane tega ne dovoli, ker meni, da bi morale vse ostati v dvorcu de Pregny.

Spor med ta mlado in ta staro baronico de Rothschild ni nov. Pred leti je snaha tožila taščo, ker ji je hotela preprečiti, da bi uporabljala ime Edmonda de Rothschilda v Nadinini fundaciji, a je to tožbo izgubila in Nadine je lahko registrirala fundacijo pod svojim in moževim imenom. Je pa Ariane na drugi strani uspelo s tožbo in je prepovedala tašči vstop v dvorec de Pregny. In zdaj se vleče že njuna tretja sodna bitka, tokrat o lastništvu umetnin v ženevskem dvorcu.

Ker Ariane, njene štiri hčerke in tudi družina Rothschild nočejo dajati izjav za javnost glede tega spora, ki traja vse od leta 2021, ko je umrl Benjamin de Rothschild, Nadinin sin in Arianejin mož, je javnost izrabila pripravljenost Nadine, ki rada govori z novinarji, saj je v preteklosti večkrat nastopala na francoskih in švicarskih televizijskih pogovornih oddajah, kjer so razpravljali o družbenih olikah in bontonu. »Sem zadnja baronica Rothschildov iz moje generacije. Vsi drugi so že umrli. Zelo sem vznemirjena, ker se moram ob koncu svojega življenja ukvarjati še s sodnimi postopki. Svojo snaho sem sprejela z odprtimi rokami, vseskozi sem bila zelo velikodušna nad njo,« je Nadine povedala novinarjem.

Odsotna mati

Baronica se je rodila kot Nadine Lhopitalier, njena družina je bila velika podpornica francoske komunistične stranke, družino je zapustila pri 14 letih. Dve leti je delala pri francoskem avtomobilskem proizvajalcu Peugeot, kjer je šivala platnene strehe za avtomobile, poleg tega je še delala kot slikarski model. Pozneje si je ime spremenila v Nadine Tallier in nastopila v manjših gledaliških in filmskih vlogah.

Arianne de Rothschild tašči ne dovoli vzeti umetnin iz dvorca de Pregny. Foto: Wikipedia

Dvorec de Pregny ob Ženevskem jezeru FOTO: Wikipedia

Baron Edmund de Rothschild Foto: Jac. De Nijs/anefo Nationaal Archief/Wikipedia

Leta 1960 je spoznala Edmonda de Rothschilda in leta 1963 sta se poročila. Nadine Tallier je vstopila v svet velikih in bogatih, se srečevala s člani družine Kennedy, pa z Audrey Hepburn, Mario Callas, Romy Schneider, Greto Garbo, princeso Diano ... Zdaj priznava, da ni bila prav dobra mati sinu Benjaminu, bila je bolj »odsotna« mati, saj je sina dojemala bolj kot »dediča«. Pravi, da je snaho Ariane leta 1999 dobro sprejela v družino, celo preselila se je iz dvorca de Pregny v vrtno hišo na posestvu, da je imela mlada družina ves dvorec zase.

Odnosi s snaho pa naj bi se poslabšali, ko ji je umrl sin Benjamin; takrat se je izselila s posestva in živela v hiši na obrobju Ženeve. Baronica Nadine je novinarjem tudi dejala, da je po moževi smrti podedovala kar nekaj umetnin iz dvorca de Pregny, a ji snaha ni dovolila, da bi jih odnesla. »Zato sem, na mojo veliko žalost, morala poseči po sodni poti, da bi dobila to, kar mi pripada,« je še izjavila. »To so dela velike vrednosti, umetnine svetovnih umetnikov in sodijo v muzej. Vse, kar delam, delam v korist družine,« je še zaupala novinarjem.

Odvetniki njene snahe, ki noče izstopati v javnosti, pa pravijo, da baronica Nadine umetnin ni zahtevala po smrti svojega moža, temveč šele po smrti svojega sina, zato njena zahteva naj ne bi bila zakonita. Kdo bo zmagal, tašča ali snaha, bo odločalo kantonalno sodišče v Ženevi.