
Galerija

Zadnji teden decembra je za mnoge čas praznovanj, toplih družinskih srečanj, več hrane in prijetne sprostitve po napornem letu. Prav zato se pogosto zdi priročen trenutek, da si ob kozarcu penine obljubimo, da bomo januarsko poglavje začeli povsem na novo – s svežimi športnimi cilji, novim zagonom in velikimi načrti. A v resnici ta čas ni prav idealen za postavljanje dolgoročnih športnih zaobljub, saj vključuje okoliščine, ki nas pogosto vodijo v prehitre, nerealne ali čustveno obarvane odločitve.
Eden največjih razlogov je, da je konec decembra čas, ko smo obkroženi z veliko simbolike: leto se zaključuje, obračunavamo dosežke, pregledujemo neuspehe, razmišljamo o stvareh, ki bi jih radi spremenili. V takem razpoloženju se hitro ujamemo v občutek, da moramo popraviti vse, kar nam v preteklem letu ni uspelo. Športne zaobljube, postavljene iz takšnega čustvenega naboja, so pogosto preveč ambiciozne ali nerealne. Po nekaj tednih se izkaže, da smo si naložili preveliko breme, in motivacija hitro pade.
Poleg tega ne gre spregledati življenjskega ritma, ki je decembra preprosto drugačen. Pomanjkanje vsakdanje rutine, drugačna hrana, krajši dnevi, več družabnih obveznosti in manj gibanja lahko vplivajo na našo samopodobo. Zaradi tega se zlahka ujamemo v misel, da moramo januarja zares začeti trenirati bolj resno, kot bi sicer. Ko se vrnemo v normalen tempo, pa ugotovimo, da naš načrt sploh ne ustreza realnosti vsakdana – ne urniku ne energiji in ne življenjskim navadam.

Zadnji teden decembra je čas, ko si pogosto želimo hiter občutek nadzora ali spremembe. Vendar športne navade temeljijo na postopnosti, umerjenosti in realnih korakih. Preden si zastavimo cilje, je dobro razmisliti o trenutnem življenjskem slogu, zdravstvenem stanju, motivih za spremembo in resničnih zmožnostih. Konec decembra nam tega mirnega razmisleka največkrat primanjkuje.
Zato je veliko bolj smiselno, da si konec decembra vzamemo čas za sprostitev, refleksijo brez pritiska in razmislek o tem, kaj nam gibanje sploh pomeni. Ko se praznični prah poleže, ko se vrnemo v običajen tempo in ko se naše počutje umiri, lahko športne cilje zastavimo veliko bolj jasno, razumno in dolgoročno učinkovito. Zaobljube, ki jih oblikujemo v realnih okoliščinah, imajo namreč več možnosti, da postanejo navade – ne pa le kratkotrajni poskusi iz novoletne evforije.
Skratka: zadnji teden decembra naj bo čas za počitek, januar pa naj postane čas za premišljen, realen in motiviran začetek novih športnih poti.
Pa srečno in zdravo športno novo leto!