V mnogih delih sveta se prebivalstvo stara, to je najbolj opazno v veliki večini najbolj razvitih držav. Po podatkih, ki so jih zbrali v Organizaciji združenih narodov in objavili pred šestimi leti v publikaciji Perspektive svetovnega prebivalstva, naj bi se v svetu do leta 2050 število starejših od 80 let povečalo za trikrat. Pred šestimi leti je živelo na svetu okrog 143 milijonov starejših do 80 let, leta 2050 pa naj bi bilo v starosti 80 let in več že 426 milijonov ljudi.

Japonska je po nekaterih podatkih že vstopila v tako imenovano superstaro družbo, saj naj bi bila že skoraj tretjina prebivalcev v deželi vzhajajočega sonca starejših od 65 let. Seveda se je morala in se še mora japonska družba prilagoditi na delovanje ob tolikšnem številu starejšega prebivalstva. Pred osmimi leti je nekdanji guverner japonske centralne banke Masaki Širikava izjavil, da ekonomske meritve povišanja cen ali rasti državnega BDP ne bi smeli več računati na podlagi gospodarskih kazalnikov, temveč tudi na podlagi novih socialnih struktur v družbi, kot sta nižja rodnost in staranje prebivalstva.

Vsakodnevna telovadba je popularna med starejšimi Japonci. FOTO: Jošikazo Cuno/Afp

Niso nadloga

Ker se Japonski z velikimi koraki približujejo tudi Južna Koreja, Singapur, mnogo evropskih držav, vključno s Slovenijo, daleč zadaj ni niti Kitajska zaradi svoje politike enega otroka v večjem delu druge polovice prejšnjega stoletja, se načrtovalci politike v zadnjih letih čedalje pogosteje ozirajo proti Japonski in njenem obvladovanju in delovanju družbe s čedalje večjim deležem starejših ljudi. Kajti treba je sprejemati nove politike in ukrepe socialne države, ki so bili doslej usmerjeni večinoma proti mlajšim prebivalcem, torej kako se spoprijeti z zmanjševanjem produktivnosti med starejšimi delavci, tudi podaljševati delovno dobo in morda najpomembnejše: na novo začrtati politiko obvladovanja in financiranja zdravstvene in pokojninske politike.

Med posebnimi nalogami, ki si jih je zadala Japonska, je zlasti spreminjanje od mladosti privzgojenega razmišljanja med starejšimi, da so slednji nadloga za družbo. Ta miselnost, Japonci ji rečejo »meivaku«, je med starejšimi bolj prisotna kot strah pred smrtjo. Biti v breme skupnosti oziroma nadloga za družbo je del siceršnje japonske miselnosti, ki marsikdaj temelji na njihovem sprejemanju krivde kot življenjske filozofije. In v tej miselnosti biti star pomeni tudi, da ti ni več pomoči. Zato si na Japonskem zdaj prizadevajo to spremeniti in propagirajo tako imenovano protimeivaku mentaliteto, ki naj bi starejše spodbudila k čim daljši samostojnosti v življenju, tako s finančnega kot tudi duševnega, mentalnega vidika.

Masaza Nonako leta 2018, ko je bil star 112 let in razglašen za najstarejšega človeka na svetu. FOTO: Jiji Press /Afp

Delo in šport

Med prvimi rezultati teh prizadevanj je, da se čedalje več starejših Japoncev odloča nadaljevati delo tudi po 65. letu. Po podatkih japonske vlade je lani že več kot 70 odstotkov ljudi, starih od 65 do 69 let, nadaljevalo delo v svojih službah, več kot polovica Japoncev, starejših od 70 let, še vedno hodi v službo ali dela v sklopu najrazličnejših prostovoljnih dejavnosti, v humanitarnih organizacijah, lokalnih skupnostih. Več kot 70 odstotkov japonskih podjetij je v zadnjih desetih letih ves čas zviševalo starostno mejo upokojevanja.

Še ena od značilnosti japonskih starostnikov je njihova množična vključenost v športne aktivnosti, tudi tekmovanja. Pred petimi leti smo lahko v svetovnih medijih brali o Japonki, ki je bila ob smrti stara 106 let. Mieko Nagaoka je postala znana, ko je pri 100 letih postavila svetovni rekord v plavanju na 1500 metrov v 25-metrskem bazenu v kategoriji nad sto let. Leto dni pred smrtjo, ko je bila stara 105 let, je postavila zadnjega od svojih 18 svetovnih rekordov za starostnike. Zanimivo je, da je začela plavati pri 80 letih, in sicer zaradi rehabilitacije po poškodbi kolena. Njen sin, 79-letni Hirojuku Nagaoka, ki je mami pomagal pri treningu, je v enem od intervjujev za lokalni dnevnik dejal, da sta bila z mamo blagoslovljena in srečna, ker sta lahko v teh letih plavala.

Drugi zvezdnik med stoletniki na Japonskem je bil Hidekiči Mijazaki, ki je umrl pred sedmimi leti v starosti 108 let. Bil je tekač na kratke proge, ko mu je bilo 105 let, je postavil svetovni rekord v sprintu na 100 metrov v kategoriji nad 105 let. Za BBC je dejal, da ni srečen zaradi rezultata, kar veliko pove o njegovi tekmovalni naravi in odločenosti.

Taj či je zelo popularen med Japonci, saj izboljša držo, ravnotežje in splošno gibljivost, okrepi mišice in moč, blaži stres. Foto: Guliver

Naslednji zvezdnik, ki je zgled mnogim japonskim starostnikom, ki se množično odločajo za rekreacijo in aktivno športno udejstvovanje, je alpinist in smučar Juičiro Miura. Znan je tudi zunaj Japonske, saj je bil leta 1970 prvi človek, ki je smučal z Mount Everesta. Leta 2013 je pri 80 letih postal najstarejši človek, ki se je povzpel na najvišjo goro sveta. Poleg tega je smučal z vseh sedmih vrhov, kot imenujejo najvišje gore na vsakem od kontinentov, vključno z Antarktiko, kar so mu priznali tudi pri Guinnessovi knjigi rekordov, japonska vlada pa je po njem poimenovala nagrado za izjemne dosežke. Čeprav je pred šestimi leti doživel infarkt in imel več operacij, kar mu je onemogočilo, da bi se pri 90 letih še enkrat povzpel na Everest, se je leta 2023, pri 90 letih, s pomočjo posebej zanj izdelanega vozička povzpel na japonsko sveto goro Fudži.

Japonski starostniki se poleg plavanja, ki je zelo priljubljeno zaradi koristi za celotno telo, in jutranje telovadbe ter pohodništva pogosto ukvarjajo tudi z japonsko tradicionalno kaligrafijo, urejanjem vrtov in se glasbeno udejstvujejo.