V sedmeroboju mi je uspelo zato, ker sem imela ob sebi podporo ljudi, ki sem jim zelo hvaležna. Najbolj pa mojemu atiju, trenerju, ki mi je stal ob strani, vedno verjel vame in držal pesti. Rada bi se zahvalila tudi fizioterapevtu Dorianu, ki mi je ves čas pomagal, svetoval in skrbel za terapijo ter masažo – Dorian je najboljši. Občutki so neverjetni, saj sem v Tokio prišla poškodovana, tukaj pa sem v sedmeroboju še zbolela. Zelo sem vesela in ponosna nase, da sem zdržala do konca – to mi pomeni največ,« je 25-letna Brežičanka Leja Glojnarič opisala kalvarijo, ki jo je doživela na poti do svoje tretje kolajne na olimpijadi gluhih.

»Leja si je lani na balkanskem članskem prvenstvu poškodovala gleženj. Žal se je izkazalo, da potrebuje operacijo, in je bila konec lanskega leta tudi operirana. Po dolgotrajni rehabilitaciji smo začeli trenirati, a so se pojavile težave s stopalom. Najprej je bila diagnoza stres fraktura stopalne kosti. Po rehabilitaciji pa smo ugotovili, da gre za utesnitev živca med 3. in 4. prstom na nogi, t. i. Mortonov nevrom​. Žal bi za rešitev potrebovala novo operacijo, ki pa smo jo zaradi olimpijade gluhih prestavili. Po olimpijadi gre spet pod nož. Res sem ponosen na hčer, saj je spet dokazala, da kjer je volja, je tudi pot,« se Leji ne more načuditi oče Iztok, ki je tudi njen trener. Leja je na 25. poletni olimpijadi gluhih v Tokiu osvojila bron v skoku v višino, teku na 100 metrov in sedmeroboju.

Alessandro Ambrožič (na fotografiji), Isabela Mord in Viktorija Horvat so se dobro odrezali ob debiju na olimpijadi. Foto: Spletna TV

Korak do medalje

Tudi preostala šesterica je potrdila, da spada v sam svetovni vrh. Radovljičanka, atletinja Iris Breganski (njena trenerka je mama Mojca Breganski) je bila dvakrat četrta – v skoku v višino in sedmeroboju, za nameček pa je postavila nekaj individualnih rekordov. Finale na 400 metrov in končno 6. mesto si je priboril Velenjčan Tadej Enci, njegov trener je Gregor Doberšek. »Zadovoljen sem s četrtim mestom – to je dober rezultat, a hkrati neuspeh, ker sem ostal brez medalje. Konkurenca je na olimpijadi gluhih izjemna. Ne vem natančno, zakaj sem izgubil – nisem imel pravega občutka za igro. Šport je šport, tenis je moje življenje. Zahvaljujem se vsem za podporo,« je po nastopu povedal tenisač Marino Kegl, ki misli usmerja v prihodnje leto, ko ga čaka vnovičen nastop na Odprtem prvenstvu Avstralije, še naprej pa bo vadil pod taktirko trenerja in očeta Darka Kegla.

Marino Kegl je v zadnjem obračunu ostal brez medalje. Foto: Spletna TV

Izkazal se je tudi trojec, ki je na igrah debitiral: 15-letni plavalec Alessandro Ambrožič je plaval v šestih disciplinah, na 200 m hrbtno je pod taktirko trenerja Naceta Majcna prišel do 5. mesta. »Peto mesto je realen in izvrsten rezultat. Začeti je moral hitro, zaradi česar je bil na koncu ob četrto mesto, a nastop je bil vrhunski,« je mladega asa iz Ribnice pohvalil Majcen. Izkazala se je tudi 17-letna Isabela Mord (iz Podpeči), ki je tekla v polfinalu na 100 m in 200 m, v metu diska je bila 13. »Z Isabelo sva hvaležni za priložnost nastopa na tako velikem tekmovanju. Bili sva del odlične ekipe, kar nama veliko pomeni. Tekmovanje je bilo dolgo in zahtevno – pet nastopov v osmih dneh –, zato je proti koncu zmanjkovalo motivacije, a Isabela je ostala zbrana. Nastop v disku bova popravili na prihodnjih tekmah. Tokio je šele prva stopnička,« je sklenila ​Bojana Muhič Vojska, njena trenerka. »Načrtovali smo čas pod 3:10, a glede na njeno bolezen v zadnjem tednu sem imel dvome, ali bo sploh nastopila. Z rezultatom sem zadovoljen – izboljšala je osebni rekord ter na svojih prvih nastopih na olimpijadi gluhih osvojila osmo mesto,« je nastop maratonke Viktorije Horvat ocenil trener Roman Kejžar.