V nedeljo se je končal festival najpomembnejše postranske zadeve na svetu, svetovno prvenstvo v nogometu. Ve se, kdo je prvak, kdo poraženec, za Slovence je bilo tudi deloma pomembno, da je bil glavni sodnik na finalni tekmi iz Slovenije. Sam športni vidik in analize, kaj se je dogajalo zadnji dober mesec dni v Združenih državah Amerike, Mehiki in Kanadi, je ena plat tega zagotovo enega največjih športnih dogodkov na svetu. Ta del zanima največ ljudi, zato tudi hodijo na prizorišča tekem in glasno in strastno navijajo za svoja moštva. Vendar pa tovrstni dogodek nima samo športnega naboja. Nogomet je bil vedno več kot samo igra. Mnogi zanesenjaki pravijo, da je tu posredi mnogo več, od spominov, pripadnosti, identitete, tekmovalnosti, radosti in kolektivne zavesti. Povrhu pa v nogometu ves čas igra zelo pomembno vlogo tudi denar.

Tudi takole, na ulici, se je dalo dobiti kako vstopnico. FOTO: Lee Smith/Reuters

Svetovno prvenstvo v nogometu na severnoameriški celini je dodobra razgalilo že dolgo znano dejstvo, da na prvenstvo ni mogoče gledati samo skozi ekipe, njihove taktike, igro, gole, zmage, poraze ali ponos nacionalnih ekip. Na prvenstvo se gleda tudi skozi politiko prodaje vstopnic, turističnih paketov, porabe navijačev, v zadnjem času tudi skozi število aplikacij organizatorja in, kot se je izkazalo, tudi skozi dinamično določanje cen vstopnic. Prav to slednje izziva nelagodje pri marsikaterem ljubitelju nogometa, to je tudi eno izmed jabolk spora med evropsko (Uefa) in svetovno nogometno zvezo (Fifa), zaradi česar je predsednik Uefe Aleksander Čeferin bojkotiral nedeljski finale svetovnega prvenstva v New Jerseyju. Uefa je že napovedala, da na evropskem nogometnem prvenstvu, ki bo čez dve leti v Veliki Britaniji in na Irskem, ne bo uporabljala dinamičnega določanja cen vstopnic, ki naj bi bile takrat tudi bistveno cenejše, kot so bile zdaj v Ameriki.

Sledili zakonitostim trga

Fifa je v Ameriki uporabila dinamično določanje cen vstopnic glede na povpraševanje. Vstopnice so postale pravi finančni instrumenti, ki so sledili osnovnim zakonitostim tržnega gospodarstva: bolj ko je bila tekma zanimiva za navijače, bolj so pri Fifi zasolili cene vstopnic. Dinamično določanje cen je doslej veljalo za nakup letalskih vozovnic, hotelskih namestitev, koncertov in podobnih storitev in dogodkov, ki pritegnejo veliko množico ljudi, za nogometne tekme na vseh ravneh pa je doslej veljalo, da so bile cene določene vnaprej, ne glede na povpraševanje.

Za Fifo je svetovno prvenstvo v prvi vrsti velik in dobičkonosen posel. FOTO: Ozan Kose Afp

Prav zaradi takšnega določanja cen je bila Fifa še pred začetkom prvenstva tarča ostrih kritik, zlasti ker je vstopnice prodajala prek svoje računalniške aplikacije. Mnogi kritiki so Fifi očitali, da se je pri prodaji vstopnic vedla kot prvobitni in neusmiljeni kapitalist, ki ji je najpomembnejši dobiček, ne pa nogomet. Kajti Fifa je sprva umetno ustvarila pomanjkanje vstopnic na svoji aplikaciji, potem dvignila cene in tudi svojo maržo, ki je znašala vsaj 15 odstotkov na prodano vstopnico. Na tak način so se potem dvigovale cene na sekundarnem trgu vstopnic, na katerem je Fifa tudi hotela svoj kos kolača.

Vstopnice so v Ameriki postale majhni finančni instrumenti, z dinamično spremenljivimi cenami, preprodajanjem, spekulativnimi nakupi in prodajami, umetno napihnjenimi ali znižanimi cenami in spremenljivo maržo prodajalcev na različnih stopnjah. Torej početje, ki z nogometom, športom, polnim emocij, nima prav veliko povezave.

Mnogi kritiki so Fifi očitali, da se je pri prodaji vstopnic vedla kot prvobitni in neusmiljeni kapitalist, ki ji je najpomembnejši dobiček, ne pa nogomet. FOTO: Vincent Carchietta Imagn Images/Reuters

Za Fifo je svetovno prvenstvo v prvi vrsti velik in dobičkonosen posel. Marca letos so v enem od svojih poročil predvideli, da jih bo organizacija prvenstva stala približno 12,3 milijarde evrov, od tega naj bi 10,4 milijarde evrov prispevale Združene države Amerike, ob koncu prvenstva pa naj bi zaslužili kar 75,6 milijarde evrov – samo ZDA 28,3 milijarde evrov, kar naj bi bilo enakovredno, kot da bi samo v ZDA ustvarili kakšnih 185.000 delovnih mest.

A že kmalu po koncu prvenstva so se pojavili prvi zapisi, ki kažejo, da so bile napovedi Fifinih ekonomistov morda malce pretirane, saj ekonomski kazalniki v ZDA ne kažejo, da bi svetovno prvenstvo vplivalo na gospodarske razmere. Junija, ko se je svetovno prvenstvo začelo, je bil obisk turistov v ZDA skoraj enak majskemu, večji je bil le za 0,2 odstotka, je mogoče prebrati v mesečnem poročilu ameriškega državnega urada za potovanja in turizem. Največji je bil porast turistov iz Afrike, in sicer je bil skoraj 14 odstotkov večji kot maja, in Južne Amerike (4,7 odstotka), medtem ko je junija ZDA obiskalo 1,2 odstotka manj Evropejcev in 5,6 odstotka manj turistov iz Azije.

Skromne številke

Tudi drugi podatki kažejo, da svetovno prvenstvo, vsaj junija, ni odražalo Fifinega optimizma. Junija so denimo hotelske cene v ZDA padle za skoraj 3 odstotke, tudi cene letalskih vozovnic se niso spreminjale, za pol odstotka so se povišale le cene potrebščin za rekreacijo (dresi, športni copati, navijaške insignije ...). Poleg tega naj bi se po nekaterih podatkih število delovnih mest v industriji prostega časa in nastanitev zmanjšalo za kar 61.000. Po poročanju nekaterih ameriških medijev bodo analitiki zagotovo še enkrat preverili te številke, ker se zdi skoraj nemogoče, da bi v času svetovnega prvenstva ukinili toliko delovnih mest v delu industrije, ki je v neposredni povezavi z navijači in obiskovalci iz tujine.

Škotski navijači so v Bostonu spili vse zaloge piva. Foto: Bob Dechiara/Reuters​

Tudi prodaja v gostinstvu je bila junija višja le za skromno desetinko enega odstotka. Ker vsi podatki, zlasti za julij, še niso znani, je težko reči, ali bo vpliv svetovnega prvenstva na ameriško gospodarstvo podoben optimistični sliki, ki so jo pred prvenstvom slikali Fifini ekonomisti. Nekaj pa je zagotovo: pri Fifi bodo vsekakor zadovoljni, saj jim bo prodaja vstopnic po nekaterih podatkih skoraj zagotovo navrgla 8,5 milijarde evrov dobička, poleg tega so od prodaje televizijskih pravic za ameriški televizijski družbi Fox in Telemundo dobili milijardo evrov. Brez denarja ne bodo niti lastniki stadionov, kjer so igrali tekme svetovnega prvenstva, saj naj bi oni in lastniki stavnic zaslužili kakšne 2,5 milijarde evrov.