

Mladina je igrala košarko.

Zbrane je nagovoril tudi Anej Doplihar, evropski prvak v parakolesarstvu.

S kajakom so se zapeljali po Šmartinskem jezeru.

Z lepimi spomini so odšli iz Laškega. Fotografije: Jure Gasparič




Mladi si zaslužijo priložnost. Prav to so letos že osmič dobili na Poletnem paralimpijskem taboru za družine, ki v nekaj dneh na enem mestu ponudi mladim z invalidnostjo in njihovim družinam vpogled v svet (para)športa, da med bogatim naborom najdejo nekaj zase. Prav v tem tempu je minil tabor, ki je bil med 26. 8. in 30. 8. v Laškem, udeležilo se ga je 21 družin. Začel se je prejšnji četrtek s predstavitvenimi videi družin, predavanjem logoterapevta Matica Vidica ter programom za otroke. Petek je minil na Šmartinskem jezeru ob športnih aktivnostih, kajaku, plavanju in potapljanju, zvečer pa je svojo športno zgodbo predstavil parakolesar Anej Doplihar. Sobota je ponudila namizni tenis, boccio, showdown, WBMX, ki ga je predstavil Nemanja Radićević iz Srbije, badminton, košarko in curling. Po plavanju in potapljanju je sledil glasbeno-plesni večer z Laro Šimunović, Nastijo Fijolič in skupino The Eccentrix. Tabor se je v nedeljo sklenil s športnim tekmovanjem družin v OŠ Debro.

»Tabor je pomemben zato, ker otroci spoznajo različne športe, morda tudi kakšen povsem nov. Ugotovijo, da se lahko s katerim od teh športov ukvarjajo v svojem lokalnem okolju. Starši pa dobijo dragocene izkušnje. Na eni strani vidijo, kaj vse njihovi otroci zmorejo, na drugi pa lahko izmenjujejo izkušnje z drugimi starši. Tudi ta vidik druženja je na taboru zelo zelo pomemben,« je poudarila vodja tabora mag. Majda Vesel Kočar.

»Na ta tabor pridem zaradi prijateljev, druženja, plavanja in zabave. Najprej sem preizkusila kajak in pedalino. Bilo je zelo zabavno in zelo mi je bilo všeč. Sicer se že ukvarjam s paraplesom, to mi veliko pomeni. Treninge imam do trikrat na teden,« je svoje vtise o parašportu in taboru strnila 14-letna osnovnošolka Lara iz Dragomerja.

Ne le otroke, tabor je navdušil tudi starše. »Lani smo bili prvič in nam je bilo zelo všeč, zato smo se vrnili. Všeč so nam bili program, športi, ki smo jih spoznali, in različni športniki, ki se z njimi ukvarjajo,« je Simon Žnuderl pojasnil, zakaj so se z družino vrnili na tabor. Poudaril je tudi pomen druženja in izmenjave mnenj s starši, ki se soočajo s podobnimi izzivi kot njihova družina.