Dejan Dogaja bandu se je na začetku lanskega leta kot back vokalistka pridružila Taja Padežnik. Obljubim je naslov poročne balade, prve pesmi, ki jo je v celoti napisal Dejan Krajnc in sta jo Laščana posnela skupaj, fantje in dekle pa so jo premierno predstavili poleti lani. Simpatična Taja, ki se je bolj kot petju pred leti posvečala plesu, vzbuja pozornost na odru in za njim, nam pa je ekskluzivno razkrila, kakšen šef je Dejan Dogaja.
Kdaj vas je pritegnilo petje? Že zgodaj v otroštvu?
S petjem sem se začela ukvarjati dokaj pozno. Seveda sem že v osnovni šoli prepevala v raznih pevskih zborih, nisem pa začutila želje po solopetju. V drugem letniku srednje šole sem se udeležila delavnice iz muzikala, kjer mi je postalo petje bolj všeč, zato sem se odločila obiskovati ure solopetja v Vocal BK Studiu.
Kdaj ste začeli nastopati, vam je kakšen nastop posebno ostal v spominu?
V četrtem letniku sem nastopila na tradicionalni prireditvi Top Classic na I. gimnaziji v Celju in zapela pesem Dobra vila skupine Tabu. Takrat je zraven mene igral band in me spremljal, in to se mi je zdelo nekaj neverjetnega. To je bil do tistega trenutka prvi nastop pred zelo številno publiko in trema, ki sem jo imela, je bila neopisljiva. A ko sem začela peti, sem začutila ogromno podpore in ta nastop pred polno dvorano je bil res nepozaben.
Kdo je prepoznal vaš talent?
Franjo Maček (Laščan, klarinetist pri Alpskem kvintetu, op. p.) me je poklical in vprašal, ali bi pela ob spremljavi Big Banda Laško. Seveda sem privolila in v užitek mi je bilo stati zraven njih na odru. Večkrat me je na koncerte salonskega orkestra Lucky&The Pipes povabila kot solistko tudi glasbenica Urška Sikovšek. Potem je tu tudi Vocal BK Studio, ki mi je pred leti omogočil, da sem nastopila v oddaji V petek zvečer, in na koncu Dejan Krajnc, ki me je povabil, da postanem del njegovega Dejan Dogaja banda.
Ste obiskovali glasbeno šolo, tudi solopetje?
Seveda. V glasbeni šoli sem igrala klavir, pozneje sem se vpisala na solopetje. Po treh letih sem ga opustila, saj je bilo za moj okus preveč klasično. Bolj sem se videla v pop petju. Sem pa dobila nekaj osnov za naprej. Nadaljevala sem z obiskovanjem zasebne glasbene šole pri že omenjenem Vocal BK Studiu v Celju, kamor še danes hodim na ure petja k profesorici Željki Predojević Korošec.
V glasbeni šoli je igrala klavir in se pozneje vpisala na solopetje, a ga je opustila, ker je bilo za njen okus preveč klasično. FOTO: osebni arhiv
Sodelovanje z Lucky&The Pipes je bilo gotovo opaženo?
Seveda vsak nastop prinese določeno pozornost, tudi nova sodelovanja, publika pa te spozna. In nič drugače ni bilo tukaj. Zanimivo je, da je veliko ljudi šele takrat izvedelo, da se ukvarjam tudi s petjem. V Laškem so me imeli bolj za plesalko, saj sem se kar 15 let ukvarjala s plesom.
Peti ob spremljavi orkestra je zagotovo izkušnja, ki je nima vsak.
Zelo rada pojem v bandu, ob spremljavi klavirja ali kitare, ampak ko doživiš, da te spremlja orkester ali godba na pihala, je to nekaj čisto drugačnega. Ta občutek, ko imaš za sabo celoten orkester, in ko slišiš tisto mogočnost, je res nekaj posebnega. Takrat se v meni prebudijo neke posebne emocije. Prav raznežim se. Velikokrat sem na odru polna energije in skačem sem in tja, saj je v zraku neka čarobna energija, ki me obdaja, in to želim predati tudi publiki na zelo intimen, a hkrati veličasten način.
Ste študentka ekonomske fakultete, ukvarjate pa se tudi s športom.
Res je, trenutno zaključujem magistrski študij menedžmenta na ekonomski fakulteti v Ljubljani, poleg tega vedno rada počnem več stvari hkrati in sem vsepovsod, zato si poleg študija in glasbe čas krajšam s športom. Obožujem vse, kar je povezano z žogo, poleti je to pogosto odbojka, tudi košarka. Zelo rada smučam, imam izpit za učiteljico smučanja.
Obožujem vse, kar je povezano z žogo, poleti je to pogosto odbojka, tudi košarka. Zelo rada smučam, imam izpit za učiteljico smučanja.
V kakšnem zaporedju si potem sledijo študij, glasba, šport?
Uf, težko bi naredila zaporedje, saj se vse medsebojno prepleta oziroma izmenjuje glede na obdobje. Če pa bi že morala izbrati, bi na prvo mesto postavila glasbo. V njej res uživam in je tako rekoč del mojega vsakdana.
Ste Dejana poznali, preden ste začeli peti, glede na to, da sta oba Laščana?
Dejana se spomnim že iz osnovne šole, ko smo imeli pri glasbi predstavitve o glasbenikih in glasbenicah in je sošolka za presenečenje v razred pripeljala ravno njega. Najbolj mi je v spominu ostala njegova frizura, takrat je še nosil tisto visoko irokezo (smeh). Pozneje sva se srečevala na raznih prireditvah v Laškem in kdaj tudi spregovorila nekaj besed.
Kako se je rodilo sodelovanje z njim in njegovim bandom?
Kar čez noč. Dejan mi je na Instagramu napisal, ali bi bila pripravljena postati del njegovega banda kot back vokalistka. Spomnim se, da mi ni dal veliko časa za razmislek, odgovoriti sem mu morala v petih urah. Seveda sem malo premišljevala, kako mi bo to uspelo usklajevati s faksom, a sem povabilo na koncu sprejela. In ni mi žal.
Zdaj ste članica banda že dobro leto. Nastopov je veliko, je naporno?
Priznam, da je, sploh ko nastopamo ob petkih, sobotah in nedeljah. Takrat sem tretji dan že malce utrujena, ampak vem, da nato pride ponedeljek, ki je dan za počitek. Poleti je zelo veliko veselic in porok, zato je urnik res natrpan, prav tako je naporno decembra.
Kakšen šef je Dejan?
Rekla bi, da je super. Vedno poskrbi, da je vzdušje v bandu sproščeno, pri idejah nas nikoli ne zatira. Všeč mi je, da če kdo od nas kdaj naredi napako, ne ponori, ampak mu je pomembno, da se razumemo, zabavamo in igramo z veseljem. Ker pa je pri svojem delu zelo dosleden, kar je pri takšnem poslu nujno, me kdaj mogoče zmoti, da je nekaj treba narediti takoj oziroma »že včeraj«. To se sicer ne da vedno, a se vsi potrudimo, da storimo, kar se da hitro.
Dejan je super šef. Vedno poskrbi, da je vzdušje v bandu sproščeno, pri idejah nas nikoli ne zatira.
Simpatično Tajo je na oder povabil someščan Dejan Dogaja. FOTO: osebni arhiv
Vas ostali fantje razvajajo ali ste enakovredni, kadar je treba pripraviti in pospraviti oder?
Ekipa je super, postali smo pravi prijatelji, ki bi se, če bi nam čas dopuščal, več družili, tudi ko ni nastopov. Razvajajo me predvsem, ko je kakšen praznik, denimo dan žena. Takrat vedno dobim kakšne rožice ali kaj sladkega. Ko gre za postavljanje in pospravljanje opreme, sem z veseljem poprijela za delo tudi sama. A to zdaj ni več potrebno, saj vse pripravi in pospravi naš tonski mojster.
Že drugo leto boste nastopali tudi na Pivu in cvetju, torej doma v Laškem. Je nastopati pred domačo publiko težje?
S festivalom Pivo in cvetje sem odraščala in bila v srednješolskih letih seveda na številnih koncertih, kjer sem z velikimi očmi gledala nastopajoče, kako zabavajo množice. Lani sem dojela, da bom tudi sama stala na takem odru, in zdelo se mi je nepredstavljivo. Seveda po eni strani komaj čakaš, da stopiš na oder v domačem kraju, po drugi strani pa je to malo večje breme, saj vem, da je med publiko veliko tistih, ki me poznajo kot someščanko, najbližjih in prijateljev. In pred znanimi obrazi je vedno težje nastopati, ker se želiš še bolj izkazati. Preden smo šli na oder, sem imela gromozansko tremo, a ta se je takoj spremenila v motivacijo in zagon za dober nastop, saj sem videla v množici pred seboj veliko znanih obrazov.
Leto in pol nastopa z Dejan Dogaja bandom po vsej Sloveniji. FOTO: osebni arhiv
Vem, da je repertoar zelo različen, pojete lastne skladbe in številne zabavne, tudi domače. Katera pesem je vam najbolj pri srcu?
Rada imam bolj mirne skladbe, balade, za dvig razpoloženja pa so seveda primerni hitrejši ritmi. Zelo rada imam slovensko glasbo, poslušam tudi hrvaške izvajalce, posebno Oliverja Dragojevića, Jeleno Rozga, Doris Dragović, Tonyja Cetinskega in Nino Badrić. Najbolj ljuba pa je meni Malo malo Nine Pušlar, ki jo večkrat zapojem tudi na koncertih.
Če bi imela možnost, s katerim svetovno znanim glasbenikom bi si želeli stati na odru in z njim zapeti?
Odločala bi se med Tino Turner in Celine Dion. Verjetno kar s Celine Dion.
Se nameravate v prihodnje povsem posvetiti glasbi, bi lahko ta bila vaš kruh?
V bistvu tega še ne vem, pogosto pa o tem razmišljam. Ne delam kakih dolgoročnih planov, ker se mi zdi, da se bo vse izteklo tako, kot se mora, in bo pot, na katero me bo zaneslo, zagotovo prava. Vsekakor pa si želim, da bi glasba ostala del mojega vsakdanjega življenja, četudi samo kot hobi.
Ne delam kakih dolgoročnih načrtov, ker se mi zdi, da se bo vse izteklo tako, kot se mora, in bo pot, na katero me bo zaneslo, zagotovo prava.
Imate še kakšen hobi, za katerega ne vemo?
Zelo rada pečem, še posebno orehovo potico. Ta mi res vedno uspe in res je dobra. Sem tudi velika oboževalka živali in zelo si želim psa, a zanj trenutno nimam časa. Imam pa doma mačko z imenom Lucy, ki je zelo ubogljiva in je zato občutek skoraj tak, kot da bi imela psa.
Če bi imeli moč, kaj bi spremenili na svetu, v družbi, pri ljudeh?
Želela bi si, da bi se ljudje med seboj bolj razumeli, da bi si rade volje priskočili na pomoč in da se ne bi vtikali v stvari, ki niso njihova stvar. Tako bi veliko pripomogli k boljši skupnosti.
